Etnološke raziskave kot vir podatkov za načrtovanje strategije trajnostnega razvoja podeželja (napisal Grga Frangeš)

Javni zavod "Naravni park Učka"

Študija primera: Žumberak

Prispevek proučuje razvojno vlogo etnologije kot vede in predlaga način, kako bi lahko podatke, pridobljene z etnološkimi raziskavami, uporabili za oblikovanje strategije razvoja podeželja. Primer Žumberka, ki je zaradi zgodovinskih, geografskih in socialno-ekonomskih razlogov v zadnjem stoletju doživljal pospešeno propadanje podeželja, je služil kot primer za ponazoritev omenjenih idej. S prilagojeno metodo analize SWOT, prevzeto iz ekonomije, avtor z njo ustvari posnetek trenutne družbene situacije v Žumberku in širših okoliščin, ki nanjo vplivajo, ter na podlagi rezultatov, pridobljenih s pomočjo predlagane metode relacijskih diagramov SWOT, sintetizira zgledno strategijo trajnostnega razvoja območja Žumberka.

Ključne besede: Žumberak, propadanje podeželja, trajnostni razvoj, SWOT analiza, podeželski turizem, tradicionalna proizvodnja

Etnologija je veda, od katere se le redko zahteva, da bi prispevala k razvoju družbe. Razširjeno je celo mnenje, da sta razvoj in ohranjanje tradicionalne kulture, s katerima se etnologija najpogosteje ukvarja, dve nasprotujoči si težnji. Deloma je to posledica stališč, ki jih včasih promovira tudi stroka sama, da tradicionalno kulturo obravnavajo kot skupek značilnosti, zamrznjenih v eni točki, edini prispevek k razvoju pa najdemo v njeni uporabi v turizmu kot del spominske ponudbe. Vsaka kultura je živ proces, ki mora za preživetje spoštovati svojo pravico do razvoja. In gledajoč na širši družbeni razvoj z etnološkega in

Z antropološkega vidika sem prepričan, da njegova trajnost zahteva temelj v obliki zdrave in pristne kulture in identitete.

To še posebej velja, ko govorimo o obrobnih območjih, dovzetnih za propadanje podeželja. Pri njihovi razvojni problematiki se ukvarjamo z zelo kompleksnimi medsebojnimi odnosi, ki delujejo po principu povratne informacije. Propadanje območja je lahko posledica različnih spreminjajočih se okoliščin: gospodarskih, ekoloških in kulturnih. Končni rezultat vseh teh vplivov pa je razpad tradicionalnega vrednostnega sistema, na katerem je temeljilo delovanje skupnosti. Za preobrnitev negativnih trendov je ključnega pomena, da ta vrednostni sistem ponovno preučimo in mu pomagamo pri prilagajanju na nove okoliščine – da lokalno prebivalstvo ponovno pridobi smisel in perspektivo svojega življenja in dela.

Menim, da to v veliki meri sodi v domeno naše znanosti in da je naloga etnologov, da opozorijo na to perspektivo razvojnih vprašanj in poiščejo sredstva, ki bi jih pomagala rešiti. To delo je majhen esej o tem.

Za ponazoritev teh idej sem izbral Žumberak tako zaradi svojega osebnega poznavanja tega območja kot tudi zato, ker menim, da ima Žumberk od vseh območij na Hrvaškem možnost, da izkoristi njihovo uporabo.

I. Žumberak – zgodovinsko ozadje

Že ob bežnem ogledu Žumberka lahko obiskovalec opazi, da je to zelo privlačno območje kot bivališče ljudi. Relief, prepreden s številnimi vodotoki, v katerih živijo ribe in raki, se dviga v gozdnato gričevje, ki je v zavetju blagih pobočij bujnih pašnikov ali dolin s kakovostnimi kmetijskimi zemljišči. Gorsko podnebje s hladnimi, a ne predolgimi zimami, milimi poletji in obilnimi padavinami je ugodno za rast pašnikov, polnih eteričnih zelišč in cvetja, kar je še posebej primerno za živinorejo in čebelarstvo, južna pobočja gričevja pa so primerna za sadovnjake in vinograde.

Prvi človeški naseljenci na tem območju ga niso našli, kot ga vidimo danes. Trideset odstotkov današnjega ozemlja Žumberka je zaradi človekovega obdelovanja pokritega s travniki in kmetijskimi jasami, v prvotnem stanju pa je bil pokrit z gozdom. Okoli njih se je skozi tisočletja vzpostavil stabilen ekosistem, v katerem je lokalno človeško prebivalstvo s krčenjem preprečilo vrnitev gozda in s tem ustvarilo življenjsko nišo za številne rastlinske in živalske vrste. Temu biološkemu bogastvu Žumberka je treba dodati tudi geološko: dolomit in druge apnenčaste kamnine, s katerimi je tukajšnja prst bogata, so se izkazale kot vir kakovostnega gradbenega materiala, prisotnost bakrove in železove rude pa je prispevala k temu, da so prebivalci teh krajev med prvimi na tem območju obvladali veščine obdelave kovin.

V Žumberku so skozi zgodovino živela različna ljudstva: Kelti, Iliri, rimski naseljenci in končno Slovani. Po depopulaciji tega območja, ki

zaradi pogostih vpadov Turkov, ki so se začeli dogajati pred petsto leti, se je cesarska oblast odločila problem pomanjkanja prebivalstva rešiti tako, da sem usmerja begunce iz območij, ki so jih zasedli Turki. Ta zadnji val preseljevanja v Žumberk je postavil temelje današnjemu prebivalstvu in njegovi lokalni kulturi. Bili so pastirsko prebivalstvo dinarskega območja, vajeno podobnega naravnega okolja. S seboj so prinesli značilne načine gradnje, tehnike obdelave in okraševanja tekstila ter številne druge gospodarske in kulturne značilnosti. Kot območje Vojne krajine je bil Žumberk s strani cesarske uprave namenjen predvsem obrambni funkciji in so ga zaobšle investicije v izobraževanje prebivalstva in posodobitev gospodarstva, značilne za dobo razsvetljenstva v preostalem delu Avstro-Ogrske. Tako so z ukinitvijo Vojne krajine in vojaških dohodkov v drugi polovici 19. st. stoletja se je Žumberško znašlo v položaju gospodarsko zaostalega območja.^{1 2}

V času po 2. svetovni vojni, ko je bil kmet zaradi vojnih dogodkov še dodatno obubožan, smo bili priča množičnemu praznjenju Žumberškega območja. S selitvijo mlajše generacije se reproduktivni potencial lokalnega prebivalstva zmanjšuje. Otrok je vedno manj, lokalne šole se zapirajo, kar daje mlajši populaciji še močnejši motiv za izseljevanje, kar ustvarja nekakšen začaran krog.

Žumberak je danes redko poseljen s starejšim prebivalstvom, ki ni več sposobno primerno izkoriščati in skrbeti za kmetijske in pašne površine. Zaradi pomanjkanja kmetijske in živinorejske dejavnosti se travniki in pašniki zaraščajo s podrastjo in gabrom. Danes v Žumberku ne umira samo človeška skupnost, ampak tudi značilna pokrajina, ki je bila odvisna od sožitja z ljudmi.

II. Analiza trenutnega stanja

Sliko o trenutnem stanju, problemih in perspektivah Žumberka sem skušala zgraditi iz več virov: iz osebnih terenskih opazovanj, dejstev, zbranih iz literature, dokumentacije in pogovorov z zaposlenimi v Javnem zavodu »Naravni park Žumberak in Samoborsko gorje«. Najpomembnejši vir je serija strukturiranih intervjujev z lokalnimi prebivalci, zbranih med desetdnevno terensko raziskavo maja 2005.

Etnologija v svojem arzenalu analitičnih metod ne premore nobene, ki bi bila neposredno namenjena aktivnemu premisleku o razvojnih strategijah. Zato sem si za raziskavo izposodil in uporabil metodo analize SWOT iz sveta poslovnega managementa. SWOT je akronim za: prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Ta metoda se uporablja za oceno trenutnega stanja v strateškem načrtovanju. Ko si zastavimo končni cilj, ki ga želimo doseči, v našem ^{1 2}

¹    Štambuk, M. (1996) Uvod; 7-9

²    T. Šola, 2001; 229

V primeru trajnostnega razvoja območja Žumberka delimo dejavnike, ki vplivajo na doseganje tega cilja, glede na njihov izvor (notranji in zunanji) ter glede na vpliv, ki ga imajo na to doseganje (pomagajo ali ovirajo).

Ker me akronim SWOT v bistvu ne zavezuje, da te kategorije predstavim v vrstnem redu, kot so predstavljene, sem se glede na žumberške razmere odločil, da začnem z negativom.

II.l. Slabosti

ALI.a) Majhno in starajoče se prebivalstvo

Po zadnjem popisu prebivalstva leta 2001 je na območju občine Žumberak živelo 1185 prebivalcev, od tega 533 starejših od šestdeset let.³ Če bi se tendenca izumiranja nadaljevala s sedanjim tempom, bi ta občina še nekaj desetletij ostala skoraj popolnoma nenaseljena.

Pogovori z lokalnimi prebivalci razkrivajo bolečo človeško razsežnost teh številk. Starost iz Kekića, ki je kot nekakšen skrbnik ostal zadnji pravi prebivalec te vasi, pravi o njegovem obstoju: »Žalostno je tukaj. Nisem se poročil, zato sem ostal edini. Moji so v Kanadi, ostali pa gredo drugam. Včasih mi pošljejo dolarje, vendar je to redko. […] Ko dobim nekaj dinarjev; "Ponavadi grem štiri kilometre v Sošice na pijačo samo zato, da se s kom pogovorim."

Če bi naletel na mlajšega sogovornika, bi se pogosto takoj po srečanju razkril neposredni razlog za njegovo bivanje v vasi: gluhonemost, telesna deformacija, alkoholizem in podobno.

Kot neme priče tega demografskega zloma stojijo srhljivo zapuščene lepe kmečke hiše, travniki in njive pa porasle s podrastjo.

II.lb) Razpad skupnosti – porazna drža in neenotnost

"In zakaj bi se kdo vrnil?" "Beži, dokler lahko!"

Starost iz Cernika

Verjetno najtežja naloga v mojih pogovorih z Žumberčani je bilo, da sem od njih dobil nekaj idej o prednostih in priložnostih Žumberka. Večina mojih sogovornikov je bila, poučena iz preteklih izkušenj, izjemno skeptična do kakršne koli možnosti ozdravitve.

To nizko vrednotenje lastnih možnosti in perspektiv je ključen dejavnik propada ingverja. Del problema je gotovo v razpadu tradicionalnega vrednostnega sistema. Tukajšnji kmetje nikoli niso bili bogati, a je bilo lažje nahraniti in namestiti družino

http://www.dzs.hr/Hrv/Popis%202001/popis20001.htm

lastno delo je bilo zadostna in družbeno ovrednotena gospodarska težnja. V svojih okvirih so zadovoljevali tudi druge življenjske potrebe, kot so zabava in duhovnost, lokalna skupnost in kultura. Prišel pa je čas, ko je ekonomsko merilo postal denar, zabava tisto, kar se prikazuje na televiziji, kulturna ustvarjalnost pa nekaj, o čemer po danes prevladujočem mnenju kmetje nimajo pojma. Kot pravi gospod Marijan, lastnik trgovine v Kalju: »Bili smo revni, a življenje je bilo vseeno lepo. "Kako smo se družili in si pomagali ... Vse je šlo k hudiču, ko so se ljudje začeli vračati iz Nemčije z avtomobili, s televizorji ... Naenkrat to staro nikomur ni bilo več dobro."

Kultura, ki je nekoč dajala okvir za težko, a izpolnjujoče življenje, je nenadoma zaostala, brezperspektivna in obsojena na počasno izumiranje - številni njeni sedanji dediči, kot je omenjeni gospod iz Cernika, bi ji najraje prihranili trpljenje. Iz vsega tega izhaja danes prevladujoča drža »vsak zase« – z zatonom starega čuta za skupnost so se ljudje v veliki meri prepustili življenju, v katerem se v lastni težki eksistenci prebijajo in ne vidijo, kako bi lahko drug drugemu pomagali ali nastopali skupaj za obrambo svojih interesov.

II.lc) Neizobraženost in slaba kultura bivanja in proizvodnje

Ob obisku žumberških gospodinjstev, ki so še gospodarsko aktivna, je pogovor pogosto nanesel na možnosti lokalnega mlekarstva ali kmečkega turizma ter razne druge možnosti dodatnega zaslužka. Velikokrat pa sem se znašel v neprijetni situaciji, ko sem med pogovorom videl ogromno oviro za uresničitev takšnih načrtov, na katero pa v tistem trenutku nisem mogel sogovornika taktno opozoriti. Gre za vprašanje higiene – kako nekomu pomagati pri trženju svojega sira, ne da bi svoji kravi sploh opral vime in se ne vprašal o lastni odgovornosti za morebitne posledice? Kako poslati goste v gospodinjstvo, kjer se ne izvajajo osnovni higienski ukrepi? Daleč od tega, to stanje je za Žumberk običajno. Večina hiš, kjer sem bil, ima zavidljivo stopnjo urejenosti, a vseeno je ta pojav po mojem opažanju prepogost, da bi ga obravnavali kot problem.

Za takšno situacijo seveda obstajajo razlogi in pri reševanju le-teh je treba pokazati veliko mero razumevanja za okoliščine, v katerih so se ti ljudje znašli – kdo jim je sploh poskušal zagotoviti boljši ideal življenjskih in delovnih navad ter jim dati razloge in sredstva, da to sprejmejo?

Il.ld) Teren otežuje prometne povezave in gradnjo infrastrukture

Če želite izkusiti to težavo, na katero pogosto opozarjajo lokalni prebivalci, je dovolj, da se usedete v avto in se od Zagreba odpeljete do Budinjaka. Prvih trideset kilometrov poti od Zagreba do Bregane po moderni avtocesti bomo prevozili v približno petnajstih minutah. Naslednjih trideset kilometrov ovinkaste gorske ceste do Budinjaka nam bo vzelo približno eno uro. Če poskušate reproducirati to potovanje z javnim prevozom, boste videli, da je to povsem nepraktičen podvig za vsakdanje razmere. Medtem ko nekateri od Zagreba bolj oddaljeni predeli lahko računajo na prednosti bližine prestolnice, je to v Žumberku danes dodaten razlog za odselitev.

IL Le) Neprimernost prostora za razvoj sodobne industrije

Zaradi specifičnega reliefa, prometne nepovezanosti in demografske šibkosti Žumberak ni tipično investicijsko območje. Večina današnjih industrijskih panog bo svojo proizvodno in storitveno dejavnost veliko enostavneje in učinkoviteje opravljala na območjih z boljšimi prometnimi povezavami in večjim naborom mlade in izobražene delovne sile. Enako velja za sodobno industrializirano kmetijstvo, ki kljub vsemu v Žumberku le s težavo zbere dovolj velike površine za učinkovito pridelavo.

Medtem ko se ta dejstva večinoma obravnavajo kot slabost in dodaten dejavnik pesimističnih napovedi žumberške prihodnosti, je bolj konstruktivno nanje gledati kot na lokalno posebnost, ki zahteva drugačne razvojne pristope. Navsezadnje je prav pomanjkanje sodobne industrije prispevalo k temu, da je Žumberak ostal ekološko in kulturno neonesnaženo območje.

Il.lf) Parcelacija zemljišč in nedorečeno lastništvo

"In to bi radi kupili?" In od koga ga boste dobili? Polovica jih je šla v Kanado, za drugo polovico pa ne vem.

kje ·"

Starec iz Cernika kot odgovor na moje bežno zanimanje za lepo podeželsko hišo

Problem premajhnih zemljišč je takih razsežnosti, da postavlja pod vprašaj normalen obstoj podeželja. Delitev zemljišč zaradi dedovanja je povzročila, da ima večina Žumberčanov v lasti več majhnih in razpršenih parcel.⁴ ki ga je zelo težko ustrezno uporabiti. In tudi če bi kdo hotel kupiti ali zamenjati zemljo, da bi povečal svojo kmetijsko pridelavo, se pogosto pojavi problem nerešenih lastniških razmerij.

Ta problem je velika ovira za začetek podeželskega turizma. Številna stara vaška jedra zahtevajo minimalna vlaganja, da bi jih spremenili v prvovrstne turistične atrakcije, za kar obstaja celo pripravljenost med domačini. Nekaj negotovosti pa v te ideje vnaša dejstvo, da so morebitni upravičenci do lastninske pravice na posameznih objektih razpršeni po vsem svetu, od Zagreba prek Nemčije do Kanade in Avstralije.

II.lg) Upravna neenotnost

Leta 1995 je bil Žumberak razdeljen na tri upravna območja – mesto Samobor, občino Žumberak in mesto Ozalj. Glede na to, da gre nedvomno za kulturno in geografsko celovito območje, ki zahteva celovit razvojni pristop, to ni najbolj posrečena rešitev. Prebivalci Gornje Vasi in Novega Sela Petričko živijo podobno, opravljajo svojo dejavnost na istem zemljišču in celo kupujejo potrebščine v isti trgovini. Vendar jih ločuje administrativna meja, tako da morajo eni svoje težave reševati v Samoboru, drugi pa v Sošicah, s svojimi ločenimi enotami lokalne samouprave, ki nimajo veliko formalnih komunikacijskih kanalov med seboj.

Tu je tudi vprašanje državne (in trenutno schengenske) meje, ki ločuje Žumberak od slovenskih Gorjancev, ki so prav tako geografsko, kulturno in turistično podobno območje.

⁴ Magdalenić, I., Župančić, M. (1996)

Stoj draga in Kamence sta sosednji vasi, vsaka na svoji strani meje, ki ju povezuje petsto metrov dolga makadamska cesta in med katerima že tradicionalno vladajo dobri sosedski odnosi in gospodarsko sodelovanje. Če pa bi danes želeli legalno obiskati sosede, bi morali Stojdražčani narediti približno osemdeset kilometrov krožno pot čez najbližji uradni mejni prehod.

Π.2. Prednosti

II.2.a) Privlačna in ohranjena naravna krajina

Ko se nekdo prvič popelje v Žumberak, se običajno ne more načuditi, da je samo štirideset kilometrov od Zagreba tako nedotaknjena pokrajina, kjer lahko piješ vodo iz potoka, plavaš pod slapom, hodiš ure in ure, ne da bi naletel na kakršen koli znak civilizacije, srečaš divje prašiče, jelene, sokole in celo medvede. Naravna dediščina Žumberka predstavlja ogromen ekološki in socialni kapital, tako za območje kot za celotno Hrvaško, ki čaka na ustrezno in razumno uporabo.

II.2.b) Entuziazem posameznikov in ponos lokalnih prebivalcev na svoje območje

"Vrnili smo se sem proti vsem tistim, ki odhajajo." Mislili so, da smo nori, in so se nam smejali za našimi hrbti."

G. Subie iz Stojdrage

V nasprotju s prevladujočim defetizmom je v Žumberku, čeprav redko, mogoče srečati posameznike, ki izražajo neizmerno vero v svetlo prihodnost tega kraja. Med ljudmi, ki sem jih srečal na svojih poteh po Žumberku, to lastnost dobro pooseblja družina Subie iz Stojdrage. Po šolanju otrok v Bregani sta se odločila, da se vrneta v Stojdrago, od koder prihaja gospa Subie, in ustanovita podjetje. Prihodnost tako lepe regije, bogate s kulturno in naravno dediščino, ki je poleg tega tako blizu prestolnici, je v njihovih očeh zagotovljena – le vprašanje časa je, kdaj bo ta potencial prepoznan in njihove ideje dobile smisel.

Ta čustva do Žumberka se skrivajo tudi v mnogih posameznikih, ki so na prvi pogled popolni porazniki. Treba je samo še malo poglobiti se pod to pesimistično gladino, predstaviti nekaj možnih idej, jih spodbuditi, da sami razmišljajo o bogastvih in možnostih Žumberka, in srečali boste upanje in ljubezen do svojega kraja. Vsaj na koncu bo marsikdo, poučen iz svoje žalostne izkušnje, vseeno povzel takšen pogovor kot na primer gospod Marijan, lastnik trgovine v Kalju: "Tako upam, da je to, kar pravite, mogoče, vendar se bojim, da ste prišli prepozno."

Takšno čustvo tamkajšnjih prebivalcev, toliko ljubezni in entuziazma so izjemna ustvarjalna energija, ki jo je treba usmeriti, preden bo res prepozno.

11.2. c) Posebna lokalna kultura z nenavadno zgodovino

Zgodovina naseljevanja Žumberka je večplastna in dramatična, o čemer pričajo številni arheološki spomeniki. Današnji Žumberčani so kot dediči te zgodovine ohranili svoje posebnosti, ki jih ločijo od okolice - grkokatoliško versko pripadnost ter zanimivo mešanico dinarskih in predalpskih kulturnih značilnosti in gospodarskih praks. Ta edinstvena in endemična lokalna kultura je lahko odlična podlaga za izgradnjo specifične turistične identitete Žumberka in navdih za podjetniške podvige in trajnostni razvoj regije.

11.2. d) Ohranjanje prostora za tradicionalno in ekološko pridelavo ter kmečki turizem

Razvojna zanemarjenost Žumberka je imela en nekoliko pozitiven učinek – izolirala ga je od spontanih sprememb življenjskega sloga in sodobnih gospodarskih praks, katerih vzdržnost bi se potencialno lahko izkazala za zelo vprašljivo. V Žumberku ni propadlih mamutskih industrijskih obratov iz obdobja socialističnega napredka. Polja in vodotoki Žumberka niso zasičeni z insekticidi in umetnimi gnojili, kar je osnovni predpogoj za začetek ekološkega kmetijstva. Stare hiše, mlini in gazebe v Žumberku so dotrajane, a za njimi vsaj ni izbrisana vsaka sled, kot je bilo drugod.

11.2. e) Združevanje pobud in institucij

Kljub upravni razklanosti Žumberka pa v marsičem ni bilo mogoče zanemariti očitne edinstvenosti tega območja. Tako je bil 28. maja 1999 zaradi varstva naravne dediščine Žumberka in Samoborskega pogorja z zakonom razglašen Javni zavod »Naravni park Žumberak – Samoborsko pogorje«. Naravni park ni organ lokalne samouprave in izven svoje primarne dejavnosti, ki je varstvo žumberaške krajine, nima posebnih pristojnosti in pooblastil, lahko pa služi kot koordinacijska institucija za zagon projektov trajnostnega razvoja, ki bi zajeli celotno območje Žumberka. Ta ustanova že ima ključno vlogo pri oblikovanju turistične in rekreacijske infrastrukture z označevanjem in vzdrževanjem pohodniških in kolesarskih poti, označevanjem dediščinsko pomembnih območij, tiskanjem turističnih zemljevidov, odpiranjem informacijskih centrov, razstavnih prostorov in prodajaln spominkov v svojih izpostavah ter številnimi drugimi dejavnostmi. Naravni park je tudi potencialni glavni kanal za predstavitev Žumberka v svetu – z medijsko promocijo območja, organizacijo javnih rekreacijskih in kulturnih dejavnosti ter promocijo lokalnih izdelkov in storitev.

Omeniti velja tudi pobudo za ustanovitev Turistične cone ob Kupi in Žumberku (Gorjanci) ter Turistične cone ob Sutli in Žumberku (Gorjanci).⁵ Cilj te pobude, ki so jo sprožili Hrvaška gospodarska zbornica v Zagrebu, Gospodarska zbornica Slovenije in lokalna planinska društva, je povezati Žumberak na hrvaški strani meje z Gorjanci na slovenski strani meje. V okviru te pobude bi skupaj obogatili in promovirali turistične znamenitosti te regije, obiskovalcem in prebivalcem pa bi omogočili nemoten prehod državne meje. To se lahko naredi.

⁵ http://www.smallisbeautiful.org/publications/essay_currency.html

Lahko ga štejemo tudi kot pripravo lokalnega turizma na pričakovano liberalizacijo mejnega režima, ki jo prinaša vstop Hrvaške v Evropsko unijo.

Π.3. Grožnje

11.3. a) Kultura množične proizvodnje in potrošnje

Razvoj potrošniške družbe na Hrvaškem se je začel razmeroma pozno, vendar kaže osupljivo hiter napredek. Številne oblike tradicionalnega gospodarstva na Hrvaškem še vedno obstajajo in najdejo trg, kot bomo videli, če obiščemo katero od mestnih tržnic in (danes z nekaj iskanja) kupimo zelenjavo, med, mlečne izdelke in podobno neposredno od kmetov. Ta panoga pa je vsak dan deležna novih udarcev zaradi navala industrijskih izdelkov in njihovega agresivnega trženja ali preprosto nižanja cen. Vse več potrošnikov danes iz čistega udobja raje kupuje izdelke, ki se tradicionalno dobavljajo na tržnici v nakupovalnem središču, in tudi na samem trgu zdaj prevladuje preprodano blago.

Hrvaška družba je danes na razpotju, kjer izbira, ali bo te tradicionalne oblike gospodarstva enkrat za vselej zavrnila ali jih, tako kot nekatere druge evropske države, sprejela kot edinstveno kulturno, zdravstveno in okoljsko vrednoto. To vprašanje je izjemnega pomena za nadaljnjo usodo Žumberka. Tako radikalna sprememba naših potrošniških navad je pravzaprav popolna sprememba kulture bivanja in če bo takšen trend šel do hipotetične skrajnosti, bodo razmišljanja o prihodnosti Žumberka, s katerimi se ukvarjam v tem prispevku, resnično popolnoma brezpredmetna.

11.3. b) Okoljsko in kulturno onesnaževanje zaradi nenadzorovanega turizma

Lepo je videti, kako nekdanji »samoupravni« ideal družinskega oddiha v naravi, z osebnim avtomobilom, zabojem piva in mesom na žaru, lepo sobiva z dosežki potrošniške družbe. Navsezadnje je več avtomobilov, ki jih je treba parkirati na zelenih travnikih, pa tudi več plastične embalaže in drugih smeti, ki jih lahko raztresete po bližnjem grmovju.

Naravno okolje ni edino, kar je ogroženo zaradi nenadzorovanega in nepremišljenega turizma. Kot lahko vidimo na primeru naše obale, sta del njegovih stranskih učinkov tudi betonizacija nekoč lepih podeželskih naselij in izpodrivanje lokalne kulture z instant turistično ponudbo. Da Žumberk ni imun na te pojave, pričajo lokacije, kot je »Eko park divjih voda« Gabrovica, ki je v bistvu velik betonski ribnik z vprašljivim vplivom na čistost reke Bregane in z zabavnimi elementi spominja na miniaturni Disneyland.

II.3.c) Bližina velikega mesta kot privlačnost migracij

Dejavnik depopulacije Žumberka je, ironično, njegova bližina velikega modernega mesta – Zagreba. Čeprav bi to dejstvo danes lahko razumeli izključno kot prednost, nasprotje v življenjskem standardu in gospodarskih obetih med Žumberkom in ostalo državo

urbane okolice, z omenjeno prometno izolacijo, izkazalo za preveliko. Zagreb in manjša urbana središča v njegovi bližini so kazala gospodarsko privlačnost, ki ji lokalna perspektiva ni bila kos.

II.3.d) Rast cen nepremičnin zaradi nakupa počitniških hiš

Ena od vizij prihodnosti Žumberka je, da se bo proces izseljevanja in odmiranja lokalnega prebivalstva nadaljeval, nepremičnine in zemljišča pa bodo kupovali prebivalci mesta za namene počitniških nastanitev. Motivi za lastništvo takšnega mirnega zatočišča na podeželju so v osnovi pozitivni. Težava je v tem, da ta trend, če ga ne nadzirajo lokalne perspektive za avtohtono prebivalstvo, izriva pristno podeželsko življenje – cene, ki so jih prebivalci mest pripravljeni plačati za podeželske nepremičnine, se dvignejo na raven, ki je za lokalno prebivalstvo povsem nesprejemljiva, in postanejo še ena spodbuda za prodajo svoje zemlje in izseljevanje. Rezultat tega procesa so lepe, a mrtve vasi, ki stojijo kot kulise preteklega življenja in čakajo na svoje občasne obiskovalce.

Π.4. Priložnosti

11.4. a) Potreba po tradicionalnih kulturnih izdelkih in ekoloških proizvodih

Večina potrošnikov se bo vsaj izrecno strinjala, da v vsakdanjem življenju potrebujemo zdrave izdelke, pridobljene s trajnostnimi proizvodnimi metodami. In izdelki tradicionalne kulture, tako zaradi svojih posebnosti kot zaradi sentimentalnih in kulturnih razlogov, imajo svojo čisto pravo tržno nišo. Ekološka in tradicionalna pridelava sta kategoriji, ki se idealno prekrivata in slonita druga na drugi: tradicionalno kmetijstvo je slonelo na rastlinskih in živalskih vrstah, ki so bile primerne za gojenje v neposrednem okolju, in na surovinah, ki jih je bilo tam mogoče najti. Prav ta pristop je ena od osnovnih idej večine pristopov k ekološki pridelavi, ki ji pečat tradicije daje dodatno tržno verodostojnost. Po drugi strani pa se trajnostni in ekološki pristop k gospodarstvu običajno izkaže za veliko bolj združljivega z lokalno kulturo in načinom življenja nekega območja kot industrijsko kmetijstvo.

11.4. b) Povpraševanje po kmečkem turizmu

Čeprav večina mestnih prebivalcev verjetno ni pripravljena zamenjati svojega urbanega obstoja za podeželskega, se zdi, da mnogi še vedno hrepenijo po občasni izkušnji »pravega« podeželskega življenja. Sosednja Slovenija je odlično unovčila svojo tradicionalno kulturo in naravno okolje: gorske vasi ponujajo ugodne namestitve, odlično tradicionalno hrano ter številne kulturne, rekreacijske in naravne znamenitosti.

II.4.C) Družbena potreba po naravnem rekreacijskem prostoru

Ob današnjem fizično neaktivnem življenjskem slogu, značilnem za prebivalce mest, je nedvomno prisotna dodatna potreba po gibanju in rekreaciji. Za mnoge je gibanje naravno.

okolju – pohodništvo, kolesarjenje, športno plezanje ipd., najbolj naravna in popolna oblika rekreacije.

Infrastruktura za te oblike rekreacije je hkrati infrastruktura za razvoj kmečkega turizma in trženje lokalnih proizvodov. Konec koncev, če ste se že povzpeli na Budinjak s kolesom, verjetno niste prišli tja z željo pojesti hamburger, ampak vam bo bolj ustrezala tradicionalna hrana in pijača tega kraja.

Na splošno je v družbah z zdravim počutjem in kulturo kakovostnega življenja opazen trend polnega uživanja naravnega okolja, kar je vse bolj opazno tudi na Hrvaškem. Žumberaška regija je z vsemi že naštetimi kvalitetami odlično območje za tovrstno dejavnost.

II.4.d) Bližina velikega mesta kot gospodarsko in socialno gonilo ter potencialni trg

Tehnološki napredek, ki je doslej usmerjal družbo v naraščajočo populacijsko, gospodarsko in kulturno centralizacijo, je v zadnjem času postal dragoceno sredstvo za distribucijo informacij, ustvarjalnosti in družbene participacije. S komunikacijskimi sredstvi, kot je internet, in razširjeno uporabo osebnih vozil Žumberk danes morda prvič izkorišča relativno bližino velikega mesta.

Čeprav ostaja dejstvo, da je veliko število človekovih dejavnosti lažje in učinkoviteje organizirati bližje glavnim prometnicam in naseljenim središčem, ima Žumberak danes s temi novimi povezovalnimi potenciali priložnost, da postane prostor pomembnega družbenega pomena. Veliko vlogo pri tem imata že omenjena ekološka in tradicionalna pridelava ter podeželski turizem, vendar pa so perspektive trajnostnega razvoja pravzaprav veliko širše od tega. Z minimalnimi dodatnimi infrastrukturnimi vlaganji je lahko Žumberak okolje za mnoge dejavnosti in načine življenja, ki so bili doslej obravnavani kot izključno urbani fenomen.

Kot kažejo številne tuje, pa tudi nekatere hrvaške izkušnje, lahko takšno podeželje z današnjo novo odkrito povezanostjo služi kot enkratno primerno in spodbudno okolje za vzpostavitev neštetih oblik kreativnega malega podjetništva, ki bodo svoje tržišče našle tako v bližnjem velikem mestu kot potencialno po vsem svetu.

II.4.e) Možen pritok mladega in izobraženega prebivalstva, ki išče alternativo urbanemu življenju

Danes obstaja cela subkultura mladih, ki so iz različnih razlogov nezadovoljni z urbanim obstojem in težijo k življenju na podeželju. Ivan in Cvijeta sta mlada, visoko izobražena strokovnjaka, ki sta se pred nekaj leti odločila uresničiti svoje želje po življenju v naravi, ustvarjalnem miru in lastnem zelenjavnem vrtu. Tukaj je njihova zgodba z Ivanovimi besedami:

»Iskali smo poceni objekt na podeželju, prednost pa so imeli gorski predeli ... Pritegnila nas je tudi lokalna varianta tradicionalne lesene gradnje, s prostornimi prostori in kamnito kletjo.«

V plus smo šteli tudi dejstvo, da je razglašen za naravni park. Na koncu sva se odločila za 130 g. stara hiša v najbolj odročnem delu Žumberka, v vasi Dučići v regiji Radatoviči.

… Žumberak se zdi idealen kraj za bivanje. Prednosti so zelo nizki življenjski stroški v primerjavi z mestnim življenjem, nizke komunalne storitve, veliko posekanega lesa, kar prihrani pri ogrevanju, popoln mir in tišina, idealno rekreacijsko območje, čista in kakovostna zemljišča za kmetovanje, obilo padavin skozi vse leto, dobra miselnost lokalnega prebivalstva, nizke cene nepremičnin ...«

III. Sinteza strategije

Rezultati SWOT analize nam dajejo zelo jasen seznam težav, ki jih poskušamo premagati, in sredstev, ki jih imamo na voljo za iskanje rešitev zanje. Težko je nadalje formalizirati načine za pripravo strategije za njihovo obravnavo. Glede na to, da so dejavniki, ki se pojavljajo v različnih situacijah, preveč raznovrstni, je to proces, ki v največji meri sloni na kreativnem razmišljanju – iz danih podatkov je treba oblikovati hipoteze in jih logično testirati. Vendar pa obstajajo metodološka orodja, ki olajšajo to delo. V klasični poslovni uporabi so rezultati SWOT analize vključeni v matriko, ki vzpostavlja možna dejanja in razmerja med danimi problemi in viri, ki so na voljo za njihovo reševanje. Glede na kompleksnost vprašanj družbenega razvoja na nekem območju in veliko število medsebojnih povezav, ki se pojavljajo v njem, sem zasnoval svoj način vizualizacije rezultatov, ki ga je mogoče preprosto narediti s peresom in papirjem, in sem ga poimenoval SWOT-relacijski diagram.

Diagram 1. SWOT-relacijski diagram, 1. faza.

V prvi fazi postavke, vključene v diagram, postavimo v medsebojne odnose glede na njihov vpliv drug na drugega. Kategorije v istem stolpcu so med seboj običajno v pozitivni korelaciji. Tako bo privlačna in ohranjena naravna krajina pozitivno vplivala na dotok mladega in izobraženega urbanega prebivalstva v Žumberk, propad skupnosti pa bo okrepil vpliv velikega mesta kot migracijskega atraktorja. Postavke v nasprotnih stolpcih kažejo medsebojno negativno korelacijo, ki je lahko medsebojna (specifična lokalna kultura <=> propad skupnosti) ali enostranska (pritok mladega in izobraženega prebivalstva <= relief otežuje prometne povezave). Ko zapolnimo diagram s temi razmerji, bomo dobili pregled medsebojnih razmerij med viri, ki jih imamo, in problemi, ki jih moramo z njimi rešiti.

Diagram 2. SWOT-relacijski diagram, 2. faza.

V drugi fazi moramo nastala medsebojna razmerja racionalizirati in z njimi oblikovati proaktivne pristope, ki bodo povečali pozitiven vpliv sredstev, ki jih imamo na voljo, na reševanje problema in nevtralizirali njihov negativen vpliv na naše vire. Pri oblikovanju zahtevanih pristopov si je pomembno zadati cilj, da so med seboj v pozitivni interakciji.

IV. Rezultati

Kot ena od prvih postavk vsake razvojne strategije je pomembna določitev izvajalcev. Ne da bi zmanjševali vlogo drugih institucionalnih akterjev (lokalne oblasti, občine, države itd.), koordinatorja izvajanja skozi ta proces pridobljenega razvojnega okvira vidim v »Naravnem parku Žumberak in Samoborsko gorje«. Razlogov za to je več:

Naravni park ima v pristojnosti skoraj celotno območje Žumberka in bližnje Samoborsko gorovje – za razliko od lokalnih oblasti in njihovih treh ločenih upravnih enot oziroma dežel in županij, katerih območje delovanja je veliko širše. Svojo ohranitveno in strokovno avtoriteto lahko uporabi za sprožitev in nadzorovanje skupnih pobud med temi ravnmi in enotami vlade.

Naravni park že združuje strokovno osebje, ki je usposobljeno za skrb za žumberško okolje, kulturno dediščino ter razvoj lokalnih rekreacijskih in turističnih potencialov. Za nadaljnjo širitev poslanstva na področje ohranjanja in oživljanja lokalne kulture in trajnostnega razvoja je potrebna le minimalna kadrovska okrepitev.

Naravni park je ustanova, katere primarni cilj je varovanje naravne dediščine, vendar na območjih, kjer ljudje živijo stoletja, naravna in kulturna dediščina nista vidika, ki ju je mogoče ohranjati ločeno. Če naravni park sprejme svojo celovito naravovarstveno vlogo, se ne more izogniti svoji razvojni vlogi: da bi to celoto kulturne in naravne dediščine resnično ohranili, ji je treba zagotoviti okvir za trajnostni razvoj.

IV. 1. Preseganje defetizma in ozaveščanje skupnih interesov

Kako naj ob omenjenem vsesplošnem defetizmu spodbudimo preostalo lokalno prebivalstvo k skupnemu ukrepanju za rešitev svoje regije in kulture? Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo razumeti, da ta občutek poraženosti ni nekaj, za kar bi si Žumberčani krivi sami, ampak ga vsiljujejo spremembe širših družbenih okoliščin ter nerazumevanje in podpora gospodarskih in političnih oblastnih struktur. Žumberčani nasploh gojijo zelo nostalgična čustva do svojega kraja in kulture, a okoliščine so jih prepričale, da ni več kaj reševati. Ključ do rešitve je v besedah Zvonka Šiljka, novoizvoljenega župana občine Žumberak: »Petdeset let se je vse obljubljalo in obljubljalo, naredilo pa nič.« […] treba je iti in se osebno pogovoriti z ljudmi, jih vprašati, kje so problemi, kako jih lahko skupaj rešimo [..Tu v Žumberku tega do sedaj ni nihče naredil.”

In res, iz pogovorov z Žumberčani se mi zdi, da ni treba veliko truda, da prebudiš njihovo navdušenje – če jim predstaviš argumente, da ima njihovo območje svetu kaj ponuditi, in predlagaš kakšne možne oblike sodelovanja, v katerih bi lahko sodelovali, se bodo za takšne predloge običajno z dozo skepse in previdnosti zanimali.

Entuziasti so tudi med domačini. Voljo teh ljudi je treba ustrezno izkoristiti – veliko lahko naredijo za pridobitev zaupanja in sodelovanja preostale skupnosti. Z njihovo pomočjo bi lahko organizirali mrežo angažiranih lokalnih prebivalcev, ki bi enakopravno sodelovali s parkom pri pobudah za razvoj in ohranjanje. S tem ne bi dobili samo dragocenih sodelavcev in osnovnega instrumenta za prenovo Žumberka, ampak bi verjetno naredili tudi velik korak k povrnitvi smisla, edinstvenosti in emancipacije lokalne skupnosti, ki bi ponovno dobila možnost sodelovati pri krojenju lastne usode.

IV. 2. Razvoj trajnostnega turizma

Naravni park je že naredil veliko pri oblikovanju rekreacijske in turistične infrastrukture, kar lokalno prebivalstvo prepoznava kot pozitiven razvoj. Moramo pa delati na oblikovanju pristopa k razvoju turizma, ki bi bil usklajen z lokalnim prebivalstvom, da bi imeli od vsega tega največ koristi. Kot skromen začetek se poraja zamisel o organiziranju sejmov in rekreativnih prireditev, kot so kolesarske in pohodniške poti, s katerimi bi lokalno prebivalstvo lahko prodajalo lastno hrano in druge izdelke ter promoviralo svojo vas kot turistično destinacijo.

Treba je razviti usklajen trženjski pristop Žumberka z lokalnim prebivalstvom, določiti, kakšno identiteto in katere turistične produkte želijo predstaviti svetu, ter jih podpreti pri širjenju tega sporočila – tako preko zavoda Naravni park in njegovih komunikacijskih materialov kot preko medijev. Lahko bi na primer našteli gospodinjstva, ki se zanimajo za gostovanje turistov, in skupaj določili nekatere osnovne determinante takšne dejavnosti in njihovo ciljno publiko. Ko so opravljene ustrezne priprave, lahko Naravni park služi kot povezava med temi ljudmi in njihovim občinstvom, promovira njihove dejavnosti prek lastne spletne strani in drugih komunikacijskih materialov ter posreduje njihove stike z drugimi mediji.

Med primerne priprave bi zagotovo uvrstil tudi dvig kulture gostoljubja prebivalcev. Omenjena je bila potreba po dvigu higienskih in bivalnih standardov. Vsekakor pa se vprašanje gostinske kulture ne ustavi pri higieni. Lokalne prebivalce je treba spodbujati, da svojim gostom postanejo glavni razlagalci svoje kulture in pokrajine. Seveda jim je treba ponuditi pravilne in popolne informacije, ki jim prej niso bile na voljo, na primer o prazgodovini njihove regije, ekoloških vrednotah in problemih itd. A pustimo jim, da jih interpretirajo in vpletajo v svojo osebno zgodbo in neposredno življenjsko izkušnjo – tovrstna pripoved je za obiskovalce najbolj zanimiva in pristna.

Turizem mora biti čim bolj povezan s trajnostnimi oblikami lokalnega gospodarstva, tako zaradi promocije njegovih produktov kot zaradi oblikovanja celovitega turističnega produkta. Gospodinjstva, ki bi se ukvarjala z gostinstvom, naj bodo čim bolj povezana z lokalnimi pridelovalci pri nabavi surovin in gospodinjskega inventarja. Kot že večkrat omenjeno, bodo ljudje v Žumberk verjetno prišli zabelit svoj domač sir in zelenjavo, ne tiste, kupljene v večjem trgovskem centru. Če ga postrežemo še v domači lončenini ali leseni skledi, bo vzdušje popolno, lokalno gospodarstvo in kultura pa nekoliko bogatejša.

IV. 3. Tradicionalno in trajnostno gospodarstvo

Razvoj turizma je treba izkoristiti tudi za ozaveščanje prebivalcev o tržnih priložnostih, ki izhajajo iz njihove tradicionalne kulture in krajine in so širše od same turistične ponudbe. Če bi domačini skozi turizem prepoznali tržno povpraševanje po svojih izdelkih, bi bila to najboljša spodbuda za zagon malih podjetij, ki bi je Žumberk lahko dobil.

Naravni park bi lahko organiziral dragoceno podporo in strokovno pomoč prebivalcem pri iskanju trajnostnih idej in produktov, ki so primerni za sodoben trg, in ustvaril nekakšen referenčni center za trajnostni razvoj. Menim, da je tukaj zelo pomembno, da ne ponavljamo napak iz preteklosti – vladne strukture so kmetom tradicionalno z dekreti vsiljevale nove gospodarske prakse z obrazložitvijo, da je dosedanje početje neumno in nazadnjaško, takšen odnos pa samo poglablja duha defetizma in pasivnosti. Zato novih idej prebivalstvu ne bi smeli predstavljati v obliki dolgočasnih, nerazumljivih in pokroviteljskih predavanj, temveč v duhu interaktivne komunikacije – izhajajoč iz tega, da imajo strokovnjaki strokovno znanje, lokalni prebivalci pa tukaj živijo že stoletja in najbolj natančno poznajo svoj kraj in svojo kulturo.

Organizirali bi lahko vrsto srečanj z zainteresiranimi lokalnimi prebivalci, kjer bi s strokovnjaki in praktiki s tega področja razpravljali o ustvarjanju pogojev za začetek ekološkega kmetijstva s poudarkom na prilagajanju teh metod podnebju in lastni kmetijski dediščini. Namesto vsiljevanja enotnega recepta, po katerem morajo slepo slediti navodilom strokovnjakov, je treba ljudi spodbuditi, da v svoji dediščini prepoznajo in uporabijo tiste dobre in smiselne ideje, ki so nastale v stoletnih izkušnjah življenja na tem območju, ter jih povežejo s sonaravnimi vidiki napredka sodobnega kmetijstva.

Obrtju in rokodelstvu bi lahko pomagali, da postane več kot le proizvodnja spominkov, tako da bi ljudem, ki se ukvarjajo z njim, dali ideje, kako svoje tradicionalne izdelke prilagoditi potrebam sodobnega življenja. Če so izvedene z dobrim okusom in spoštovanjem izvirnih oblik in materialov, tovrstne inovacije še vedno ohranjajo značilnosti lokalne kulture in jo na nek način odmrzujejo, odpirajo njeno razvojno kontinuiteto in jo uvajajo v sodobnost.

Koristno bi bilo sodelovati s prebivalstvom, da bi ponovno vzpostavili sistem lokalne izmenjave in nabave surovin. S tem bi povezali lokalne primarne, sekundarne in terciarne dejavnosti, obnovili razdrobljeno gospodarstvo te regije in omogočili ljudem, da čim več svojih potreb zadovoljujejo znotraj svoje skupnosti in v skupno korist. Veliko je uspešnih primerov ustvarjanja t.i »lokalne valute«, ki se uporabljajo za dvig lokalne ekonomije na višjo raven, ki je neposredna menjava ne more pokriti. Za tem konceptom stoji zelo resna ekonomska teorija,⁶ in veliko zgodb o uspehu, ki jih je vredno preučiti.⁷

Veljalo bi razmisliti o oblikovanju nadzorovane »blagovne znamke« Žumberač na ravni naravnega parka. Takšna blagovna znamka naj bi poosebljala identiteto in kvalitete, s katerimi se Žumberak predstavlja svetu: kot kraj čiste narave, pristne tradicije, gostoljubnih ljudi, zdrave hrane ... Kot taka bi bila sredstvo nadzora in spodbujanja kakovosti lokalnih izdelkov in storitev ter dragoceno sredstvo njihove promocije. Ob tem, da je pomembno zagotoviti nepristranskost in strokovna merila, je nujno, da se v ustvarjanje in podeljevanje takšne znamke vključi lokalna skupnost, ki je pravi nosilec in lastnik identitete, ki se s to znamko izraža. Blagovna znamka ne sme biti rezervirana samo za izdelke

⁶    http://en.wikipedia.org/wiki/Local_currency

⁷    http://edupoint.carnet.hr/ond/ond.html

Žumberško tradicijo, temveč jo uporabiti kot sredstvo za spodbujanje trajnostnih inovacij, ki so v skladu z identiteto, ki jo izraža.

IV.4 Decentralizacijski trendi kot ključ do preživetja Žumberka

Če želimo resnično trajnostno prihodnost te regije, je treba zagotoviti infrastrukturo, ki bo zadovoljevala vse potrebe in odpirala vse perspektive sodobnega življenja. Med osnovnimi potrebami, ki jih je treba zadovoljiti, so bistvenega pomena možnost normalnega izobraževanja, energetska in vodovodna infrastruktura, ustrezne prometne povezave in sodobne telekomunikacijske zmogljivosti.

Tu pridemo v še eno žumberško slepo ulico. Kot predpogoj za resničen razvoj in obnovo prebivalstva Žumberka je treba zadovoljiti vse te potrebe, a zakaj bi država ponovno odpirala šole, v katerih ni učencev, in gradila ceste za tako majhno število uporabnikov? Zakaj bi komercialna telekomunikacijska podjetja pripeljala sodobno množično infrastrukturo v Žumberak, kjer z njo nikakor ne morejo zaslužiti? Moralni odgovor na to vprašanje je preprost: ker ima vsak državljan te države in vsake njene regije pravico do enakopravnega sodelovanja pri dosežkih sodobnega življenja in enakih možnosti za razvoj. Glede na moralno podlago takšnih zahtev pa bo le-te v doglednem času težko videti izpolnjene.

Čeprav se zdi, da ima malo stika z današnjo žumberško stvarnostjo, je internet za prihodnost Žumberka izjemno pomemben. Res je, da je malo verjetno, da bomo starejše kmete uporabljali, a internet je ključni predpogoj, da mlajša populacija ostane in pride. Poleg tega, da odpira interaktivni kanal komunikacije s celim svetom, ki omogoča lokalno opravljanje številnih nalog, ki so prej zahtevale pot v mesto, ima internet ogromen izobraževalni potencial, tako formalno kot neformalno. V neformalnem smislu je vir neizmernega bogastva informacij, ki širi človekova obzorja in zanimanja. V formalnem smislu je veliko držav, ki zaradi geografskih in demografskih razlogov potrebujejo izobraževanje na daljavo, ugotovilo, da je internet idealen medij za ta namen. Internet ni popoln nadomestek neposrednega pedagoškega stika, bi pa usodo otrok, ki morajo v šolo vsak dan prevoziti šestdeset kilometrov, bistveno olajšalo orodje, ki bi jim to omogočalo le dvakrat na teden. Primeri takšne prakse že obstajajo na Hrvaškem in v CARNET-ovem izobraževalnem centru EduPoint⁸ si aktivno prizadeva za razširitev uporabe te tehnologije.

Toda čeprav je malo verjetno, da bi bilo mogoče narediti veliko zunaj običajnih počasnih in neučinkovitih političnih kanalov v smislu asfaltiranja cest in kopanja vodovodov, ko gre za sodobne telekomunikacije in internet, so tehnologije danes tam.⁹ ki omogočajo, da se s pomočjo razmeroma majhnih sredstev in malo strokovnega znanja del teh problemov začne reševati na ravni PP in lokalne skupnosti. če

⁸ http://en.wikipedia.org/wiki/WiFi

Če želimo resnično razmišljati o prihodnosti te regije, se moramo zavedati, da se nihče ne bo vrnil vanjo ali ostal tam, da bi živel srednjeveško življenje, ki temelji na samooskrbnem kmetijstvu – internet je ključni infrastrukturni pogoj sodobnega obstoja.

IV. Zaključek

Če bi se potenciali, predstavljeni v tej študiji, uresničili, bi Žumberk lahko družbi to »investicijo« večkratno povrnil na več načinov. Tovrsten trajnostni razvoj Žumberka bi bil nekakšen precedens za trajnostni razvoj mnogih drugih regij Hrvaške. Glede na to, da večino našega ozemlja sestavljajo podeželje, ki so v večji ali manjši meri ogroženi zaradi nenadnih sprememb, ki nas obdajajo, bi uspešen razvoj Žumberka ustvaril pozitiven primer, kako vrniti izgubljeni smisel življenja na podeželju, mu dati gospodarski zagon in priložnost, da prispeva k blaginji širše družbe. A kar je morda najpomembneje, s postavitvijo Žumberka na noge bi društvo pridobilo edinstven prostor za zdravo, ustvarjalno in izpolnjujoče življenje svojih članov.

Naša znanost bi morala v takšnih razvojnih projektih prepoznati del svojega družbenega poslanstva, spodbujati njihovo uresničevanje in najti »gradbeni material« zanje v lokalni kulturi in dediščini. Predpogoj za to je nadaljnji razvoj metod, s katerimi lahko znanje, pridobljeno z etnološkimi raziskavami, prevedemo v razvojne strategije.

Literatura

Državni statistični urad, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 31. 3. 2001,

http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/Census2001/census.htm, (25.11.2008)

EU – Zakaj so nam geografske označbe pomembne?, http://jpn.cec.eu.int/home/news_ en_newsobj553.php , (25.11.2008)

Internet Center For Management and Business Administration Inc., SWOT analiza http://www.quickmba.com/strategy/swot/ (25.11.2008)

Magdalenić, I., Župančić, M. (1996) Socialne in ekonomske značilnosti kmečkih kmetij in žumberaškega kmetijstva, v: I. Magdalenić, M. Vranešić, M. Župančić (ur.),

Žumberak: dediščina in prihodnji izzivi, (str. 235-285). Zagreb, Odbor za proslavo 700-letnice imena Žumberak

Magdalenić, I., Stambuk, M., Vranešić, M., Župančić, M. (1996) Zaključki in priporočila, v: I. Magdalenić, M. Vranešić, M. Župančić (ur.), Žumberak – dediščina i izzivi prihodnosti, (str. 315-318), Zagreb: Odbor za proslavo 700. obletnice imena Žumberak.

Muraj, A. (1989) Živim, stanujem: etnološka študija kulture bivanja na Zumberskem sošiškem, HED.

Labod, R.; Witt, S. Lokalne valute: Katalizatorji za trajnostna regionalna gospodarstva, http://www.smallisbeautiful.org/publications/essay_currency.html (25. 11. 2008)

Sola, T. (2001) Trženje v muzejih: ali o vrlini in kako jo prepoznati, Hrvaško muzejsko društvo

Štambuk, M. (1996) Uvod. v: I. Magdalenić, M. Vranešić, M. Župančić (ur.), Žumberak – dediščina i izzivi prihodnosti, (str. 315-318), Zagreb: Odbor za proslavo 700. obletnice imena Žumberak