V \u010dasu po 2. svetovni vojni, ko je bil kmet zaradi vojnih dogodkov \u0161e dodatno obubo\u017ean, smo bili pri\u010da mno\u017ei\u010dnemu praznjenju \u017dumber\u0161kega obmo\u010dja. S selitvijo mlaj\u0161e generacije se reproduktivni potencial lokalnega prebivalstva zmanj\u0161uje. Otrok je vedno manj, lokalne \u0161ole se zapirajo, kar daje mlaj\u0161i populaciji \u0161e mo\u010dnej\u0161i motiv za izseljevanje, kar ustvarja nekak\u0161en za\u010daran krog.<\/p>\n\n\n\n
\u017dumberak je danes redko poseljen s starej\u0161im prebivalstvom, ki ni ve\u010d sposobno primerno izkori\u0161\u010dati in skrbeti za kmetijske in pa\u0161ne povr\u0161ine. Zaradi pomanjkanja kmetijske in \u017eivinorejske dejavnosti se travniki in pa\u0161niki zara\u0161\u010dajo s podrastjo in gabrom. Danes v \u017dumberku ne umira samo \u010dlove\u0161ka skupnost, ampak tudi zna\u010dilna pokrajina, ki je bila odvisna od so\u017eitja z ljudmi.<\/p>\n\n\n\n
II. Analiza trenutnega stanja<\/h2>\n\n\n\n
Sliko o trenutnem stanju, problemih in perspektivah \u017dumberka sem sku\u0161ala zgraditi iz ve\u010d virov: iz osebnih terenskih opazovanj, dejstev, zbranih iz literature, dokumentacije in pogovorov z zaposlenimi v Javnem zavodu \u00bbNaravni park \u017dumberak in Samoborsko gorje\u00ab. Najpomembnej\u0161i vir je serija strukturiranih intervjujev z lokalnimi prebivalci, zbranih med desetdnevno terensko raziskavo maja 2005.<\/p>\n\n\n\n
Etnologija v svojem arzenalu analiti\u010dnih metod ne premore nobene, ki bi bila neposredno namenjena aktivnemu premisleku o razvojnih strategijah. Zato sem si za raziskavo izposodil in uporabil metodo analize SWOT iz sveta poslovnega managementa. SWOT je akronim za: prednosti, slabosti, prilo\u017enosti in nevarnosti. Ta metoda se uporablja za oceno trenutnega stanja v strate\u0161kem na\u010drtovanju. Ko si zastavimo kon\u010dni cilj, ki ga \u017eelimo dose\u010di, v na\u0161em 1 2<\/sup><\/p>\n\n\n\n 1<\/sup> \u0160tambuk, M. (1996) Uvod; 7-9<\/p>\n\n\n\n 2<\/sup> T. \u0160ola, 2001; 229<\/p>\n\n\n\n V primeru trajnostnega razvoja obmo\u010dja \u017dumberka delimo dejavnike, ki vplivajo na doseganje tega cilja, glede na njihov izvor (notranji in zunanji) ter glede na vpliv, ki ga imajo na to doseganje (pomagajo ali ovirajo).<\/p>\n\n\n\n Ker me akronim SWOT v bistvu ne zavezuje, da te kategorije predstavim v vrstnem redu, kot so predstavljene, sem se glede na \u017eumber\u0161ke razmere odlo\u010dil, da za\u010dnem z negativom.<\/p>\n\n\n\n Po zadnjem popisu prebivalstva leta 2001 je na obmo\u010dju ob\u010dine \u017dumberak \u017eivelo 1185 prebivalcev, od tega 533 starej\u0161ih od \u0161estdeset let.3 <\/sup>\u010ce bi se tendenca izumiranja nadaljevala s sedanjim tempom, bi ta ob\u010dina \u0161e nekaj desetletij ostala skoraj popolnoma nenaseljena.<\/p>\n\n\n\n Pogovori z lokalnimi prebivalci razkrivajo bole\u010do \u010dlove\u0161ko razse\u017enost teh \u0161tevilk. Starost iz Keki\u0107a, ki je kot nekak\u0161en skrbnik ostal zadnji pravi prebivalec te vasi, pravi o njegovem obstoju: \u00bb\u017dalostno je tukaj. Nisem se poro\u010dil, zato sem ostal edini. Moji so v Kanadi, ostali pa gredo drugam. V\u010dasih mi po\u0161ljejo dolarje, vendar je to redko. [\u2026] Ko dobim nekaj dinarjev; "Ponavadi grem \u0161tiri kilometre v So\u0161ice na pija\u010do samo zato, da se s kom pogovorim."<\/p>\n\n\n\n \u010ce bi naletel na mlaj\u0161ega sogovornika, bi se pogosto takoj po sre\u010danju razkril neposredni razlog za njegovo bivanje v vasi: gluhonemost, telesna deformacija, alkoholizem in podobno.<\/p>\n\n\n\n Kot neme pri\u010de tega demografskega zloma stojijo srhljivo zapu\u0161\u010dene lepe kme\u010dke hi\u0161e, travniki in njive pa porasle s podrastjo.<\/p>\n\n\n\n "In zakaj bi se kdo vrnil?" "Be\u017ei, dokler lahko!"<\/p>\n\n\n\n Starost iz Cernika<\/p>\n\n\n\n Verjetno najte\u017eja naloga v mojih pogovorih z \u017dumber\u010dani je bilo, da sem od njih dobil nekaj idej o prednostih in prilo\u017enostih \u017dumberka. Ve\u010dina mojih sogovornikov je bila, pou\u010dena iz preteklih izku\u0161enj, izjemno skepti\u010dna do kakr\u0161ne koli mo\u017enosti ozdravitve.<\/p>\n\n\n\n To nizko vrednotenje lastnih mo\u017enosti in perspektiv je klju\u010den dejavnik propada ingverja. Del problema je gotovo v razpadu tradicionalnega vrednostnega sistema. Tukaj\u0161nji kmetje nikoli niso bili bogati, a je bilo la\u017eje nahraniti in namestiti dru\u017eino<\/p>\n\n\n\n http:\/\/www.dzs.hr\/Hrv\/Popis%202001\/popis20001.htm<\/p>\n\n\n\n lastno delo je bilo zadostna in dru\u017ebeno ovrednotena gospodarska te\u017enja. V svojih okvirih so zadovoljevali tudi druge \u017eivljenjske potrebe, kot so zabava in duhovnost, lokalna skupnost in kultura. Pri\u0161el pa je \u010das, ko je ekonomsko merilo postal denar, zabava tisto, kar se prikazuje na televiziji, kulturna ustvarjalnost pa nekaj, o \u010demer po danes prevladujo\u010dem mnenju kmetje nimajo pojma. Kot pravi gospod Marijan, lastnik trgovine v Kalju: \u00bbBili smo revni, a \u017eivljenje je bilo vseeno lepo. "Kako smo se dru\u017eili in si pomagali ... Vse je \u0161lo k hudi\u010du, ko so se ljudje za\u010deli vra\u010dati iz Nem\u010dije z avtomobili, s televizorji ... Naenkrat to staro nikomur ni bilo ve\u010d dobro."<\/p>\n\n\n\n Kultura, ki je neko\u010d dajala okvir za te\u017eko, a izpolnjujo\u010de \u017eivljenje, je nenadoma zaostala, brezperspektivna in obsojena na po\u010dasno izumiranje - \u0161tevilni njeni sedanji dedi\u010di, kot je omenjeni gospod iz Cernika, bi ji najraje prihranili trpljenje. Iz vsega tega izhaja danes prevladujo\u010da dr\u017ea \u00bbvsak zase\u00ab \u2013 z zatonom starega \u010duta za skupnost so se ljudje v veliki meri prepustili \u017eivljenju, v katerem se v lastni te\u017eki eksistenci prebijajo in ne vidijo, kako bi lahko drug drugemu pomagali ali nastopali skupaj za obrambo svojih interesov.<\/p>\n\n\n\n Ob obisku \u017eumber\u0161kih gospodinjstev, ki so \u0161e gospodarsko aktivna, je pogovor pogosto nanesel na mo\u017enosti lokalnega mlekarstva ali kme\u010dkega turizma ter razne druge mo\u017enosti dodatnega zaslu\u017eka. Velikokrat pa sem se zna\u0161el v neprijetni situaciji, ko sem med pogovorom videl ogromno oviro za uresni\u010ditev tak\u0161nih na\u010drtov, na katero pa v tistem trenutku nisem mogel sogovornika taktno opozoriti. Gre za vpra\u0161anje higiene \u2013 kako nekomu pomagati pri tr\u017eenju svojega sira, ne da bi svoji kravi sploh opral vime in se ne vpra\u0161al o lastni odgovornosti za morebitne posledice? Kako poslati goste v gospodinjstvo, kjer se ne izvajajo osnovni higienski ukrepi? Dale\u010d od tega, to stanje je za \u017dumberk obi\u010dajno. Ve\u010dina hi\u0161, kjer sem bil, ima zavidljivo stopnjo urejenosti, a vseeno je ta pojav po mojem opa\u017eanju prepogost, da bi ga obravnavali kot problem.<\/p>\n\n\n\n Za tak\u0161no situacijo seveda obstajajo razlogi in pri re\u0161evanju le-teh je treba pokazati veliko mero razumevanja za okoli\u0161\u010dine, v katerih so se ti ljudje zna\u0161li \u2013 kdo jim je sploh posku\u0161al zagotoviti bolj\u0161i ideal \u017eivljenjskih in delovnih navad ter jim dati razloge in sredstva, da to sprejmejo?<\/p>\n\n\n\n \u010ce \u017eelite izkusiti to te\u017eavo, na katero pogosto opozarjajo lokalni prebivalci, je dovolj, da se usedete v avto in se od Zagreba odpeljete do Budinjaka. Prvih trideset kilometrov poti od Zagreba do Bregane po moderni avtocesti bomo prevozili v pribli\u017eno petnajstih minutah. Naslednjih trideset kilometrov ovinkaste gorske ceste do Budinjaka nam bo vzelo pribli\u017eno eno uro. \u010ce posku\u0161ate reproducirati to potovanje z javnim prevozom, boste videli, da je to povsem neprakti\u010den podvig za vsakdanje razmere. Medtem ko nekateri od Zagreba bolj oddaljeni predeli lahko ra\u010dunajo na prednosti bli\u017eine prestolnice, je to v \u017dumberku danes dodaten razlog za odselitev.<\/p>\n\n\n\n Zaradi specifi\u010dnega reliefa, prometne nepovezanosti in demografske \u0161ibkosti \u017dumberak ni tipi\u010dno investicijsko obmo\u010dje. Ve\u010dina dana\u0161njih industrijskih panog bo svojo proizvodno in storitveno dejavnost veliko enostavneje in u\u010dinkoviteje opravljala na obmo\u010djih z bolj\u0161imi prometnimi povezavami in ve\u010djim naborom mlade in izobra\u017eene delovne sile. Enako velja za sodobno industrializirano kmetijstvo, ki kljub vsemu v \u017dumberku le s te\u017eavo zbere dovolj velike povr\u0161ine za u\u010dinkovito pridelavo.<\/p>\n\n\n\n Medtem ko se ta dejstva ve\u010dinoma obravnavajo kot slabost in dodaten dejavnik pesimisti\u010dnih napovedi \u017eumber\u0161ke prihodnosti, je bolj konstruktivno nanje gledati kot na lokalno posebnost, ki zahteva druga\u010dne razvojne pristope. Navsezadnje je prav pomanjkanje sodobne industrije prispevalo k temu, da je \u017dumberak ostal ekolo\u0161ko in kulturno neonesna\u017eeno obmo\u010dje.<\/p>\n\n\n\n "In to bi radi kupili?" In od koga ga boste dobili? Polovica jih je \u0161la v Kanado, za drugo polovico pa ne vem.<\/p>\n\n\n\n kje \u00b7"<\/p>\n\n\n\n Starec iz Cernika kot odgovor na moje be\u017eno zanimanje za lepo pode\u017eelsko hi\u0161o<\/p>\n\n\n\n Problem premajhnih zemlji\u0161\u010d je takih razse\u017enosti, da postavlja pod vpra\u0161aj normalen obstoj pode\u017eelja. Delitev zemlji\u0161\u010d zaradi dedovanja je povzro\u010dila, da ima ve\u010dina \u017dumber\u010danov v lasti ve\u010d majhnih in razpr\u0161enih parcel.4<\/sup> ki ga je zelo te\u017eko ustrezno uporabiti. In tudi \u010de bi kdo hotel kupiti ali zamenjati zemljo, da bi pove\u010dal svojo kmetijsko pridelavo, se pogosto pojavi problem nere\u0161enih lastni\u0161kih razmerij.<\/p>\n\n\n\n Ta problem je velika ovira za za\u010detek pode\u017eelskega turizma. \u0160tevilna stara va\u0161ka jedra zahtevajo minimalna vlaganja, da bi jih spremenili v prvovrstne turisti\u010dne atrakcije, za kar obstaja celo pripravljenost med doma\u010dini. Nekaj negotovosti pa v te ideje vna\u0161a dejstvo, da so morebitni upravi\u010denci do lastninske pravice na posameznih objektih razpr\u0161eni po vsem svetu, od Zagreba prek Nem\u010dije do Kanade in Avstralije.<\/p>\n\n\n\n Leta 1995 je bil \u017dumberak razdeljen na tri upravna obmo\u010dja \u2013 mesto Samobor, ob\u010dino \u017dumberak in mesto Ozalj. Glede na to, da gre nedvomno za kulturno in geografsko celovito obmo\u010dje, ki zahteva celovit razvojni pristop, to ni najbolj posre\u010dena re\u0161itev. Prebivalci Gornje Vasi in Novega Sela Petri\u010dko \u017eivijo podobno, opravljajo svojo dejavnost na istem zemlji\u0161\u010du in celo kupujejo potreb\u0161\u010dine v isti trgovini. Vendar jih lo\u010duje administrativna meja, tako da morajo eni svoje te\u017eave re\u0161evati v Samoboru, drugi pa v So\u0161icah, s svojimi lo\u010denimi enotami lokalne samouprave, ki nimajo veliko formalnih komunikacijskih kanalov med seboj.<\/p>\n\n\n\n Tu je tudi vpra\u0161anje dr\u017eavne (in trenutno schengenske) meje, ki lo\u010duje \u017dumberak od slovenskih Gorjancev, ki so prav tako geografsko, kulturno in turisti\u010dno podobno obmo\u010dje.<\/p>\n\n\n\n 4<\/sup> Magdaleni\u0107, I., \u017dupan\u010di\u0107, M. (1996)<\/p>\n\n\n\n Stoj draga in Kamence sta sosednji vasi, vsaka na svoji strani meje, ki ju povezuje petsto metrov dolga makadamska cesta in med katerima \u017ee tradicionalno vladajo dobri sosedski odnosi in gospodarsko sodelovanje. \u010ce pa bi danes \u017eeleli legalno obiskati sosede, bi morali Stojdra\u017e\u010dani narediti pribli\u017eno osemdeset kilometrov kro\u017eno pot \u010dez najbli\u017eji uradni mejni prehod.<\/p>\n\n\n\n Ko se nekdo prvi\u010d popelje v \u017dumberak, se obi\u010dajno ne more na\u010duditi, da je samo \u0161tirideset kilometrov od Zagreba tako nedotaknjena pokrajina, kjer lahko pije\u0161 vodo iz potoka, plava\u0161 pod slapom, hodi\u0161 ure in ure, ne da bi naletel na kakr\u0161en koli znak civilizacije, sre\u010da\u0161 divje pra\u0161i\u010de, jelene, sokole in celo medvede. Naravna dedi\u0161\u010dina \u017dumberka predstavlja ogromen ekolo\u0161ki in socialni kapital, tako za obmo\u010dje kot za celotno Hrva\u0161ko, ki \u010daka na ustrezno in razumno uporabo.<\/p>\n\n\n\n "Vrnili smo se sem proti vsem tistim, ki odhajajo." Mislili so, da smo nori, in so se nam smejali za na\u0161imi hrbti."<\/p>\n\n\n\n G. Subie iz Stojdrage<\/p>\n\n\n\n V nasprotju s prevladujo\u010dim defetizmom je v \u017dumberku, \u010deprav redko, mogo\u010de sre\u010dati posameznike, ki izra\u017eajo neizmerno vero v svetlo prihodnost tega kraja. Med ljudmi, ki sem jih sre\u010dal na svojih poteh po \u017dumberku, to lastnost dobro pooseblja dru\u017eina Subie iz Stojdrage. Po \u0161olanju otrok v Bregani sta se odlo\u010dila, da se vrneta v Stojdrago, od koder prihaja gospa Subie, in ustanovita podjetje. Prihodnost tako lepe regije, bogate s kulturno in naravno dedi\u0161\u010dino, ki je poleg tega tako blizu prestolnici, je v njihovih o\u010deh zagotovljena \u2013 le vpra\u0161anje \u010dasa je, kdaj bo ta potencial prepoznan in njihove ideje dobile smisel.<\/p>\n\n\n\n Ta \u010dustva do \u017dumberka se skrivajo tudi v mnogih posameznikih, ki so na prvi pogled popolni porazniki. Treba je samo \u0161e malo poglobiti se pod to pesimisti\u010dno gladino, predstaviti nekaj mo\u017enih idej, jih spodbuditi, da sami razmi\u0161ljajo o bogastvih in mo\u017enostih \u017dumberka, in sre\u010dali boste upanje in ljubezen do svojega kraja. Vsaj na koncu bo marsikdo, pou\u010den iz svoje \u017ealostne izku\u0161nje, vseeno povzel tak\u0161en pogovor kot na primer gospod Marijan, lastnik trgovine v Kalju: "Tako upam, da je to, kar pravite, mogo\u010de, vendar se bojim, da ste pri\u0161li prepozno."<\/p>\n\n\n\n Tak\u0161no \u010dustvo tamkaj\u0161njih prebivalcev, toliko ljubezni in entuziazma so izjemna ustvarjalna energija, ki jo je treba usmeriti, preden bo res prepozno.<\/p>\n\n\n\n Zgodovina naseljevanja \u017dumberka je ve\u010dplastna in dramati\u010dna, o \u010demer pri\u010dajo \u0161tevilni arheolo\u0161ki spomeniki. Dana\u0161nji \u017dumber\u010dani so kot dedi\u010di te zgodovine ohranili svoje posebnosti, ki jih lo\u010dijo od okolice - grkokatoli\u0161ko versko pripadnost ter zanimivo me\u0161anico dinarskih in predalpskih kulturnih zna\u010dilnosti in gospodarskih praks. Ta edinstvena in endemi\u010dna lokalna kultura je lahko odli\u010dna podlaga za izgradnjo specifi\u010dne turisti\u010dne identitete \u017dumberka in navdih za podjetni\u0161ke podvige in trajnostni razvoj regije.<\/p>\n\n\n\n Razvojna zanemarjenost \u017dumberka je imela en nekoliko pozitiven u\u010dinek \u2013 izolirala ga je od spontanih sprememb \u017eivljenjskega sloga in sodobnih gospodarskih praks, katerih vzdr\u017enost bi se potencialno lahko izkazala za zelo vpra\u0161ljivo. V \u017dumberku ni propadlih mamutskih industrijskih obratov iz obdobja socialisti\u010dnega napredka. Polja in vodotoki \u017dumberka niso zasi\u010deni z insekticidi in umetnimi gnojili, kar je osnovni predpogoj za za\u010detek ekolo\u0161kega kmetijstva. Stare hi\u0161e, mlini in gazebe v \u017dumberku so dotrajane, a za njimi vsaj ni izbrisana vsaka sled, kot je bilo drugod.<\/p>\n\n\n\n Kljub upravni razklanosti \u017dumberka pa v marsi\u010dem ni bilo mogo\u010de zanemariti o\u010ditne edinstvenosti tega obmo\u010dja. Tako je bil 28. maja 1999 zaradi varstva naravne dedi\u0161\u010dine \u017dumberka in Samoborskega pogorja z zakonom razgla\u0161en Javni zavod \u00bbNaravni park \u017dumberak \u2013 Samoborsko pogorje\u00ab. Naravni park ni organ lokalne samouprave in izven svoje primarne dejavnosti, ki je varstvo \u017eumbera\u0161ke krajine, nima posebnih pristojnosti in pooblastil, lahko pa slu\u017ei kot koordinacijska institucija za zagon projektov trajnostnega razvoja, ki bi zajeli celotno obmo\u010dje \u017dumberka. Ta ustanova \u017ee ima klju\u010dno vlogo pri oblikovanju turisti\u010dne in rekreacijske infrastrukture z ozna\u010devanjem in vzdr\u017eevanjem pohodni\u0161kih in kolesarskih poti, ozna\u010devanjem dedi\u0161\u010dinsko pomembnih obmo\u010dij, tiskanjem turisti\u010dnih zemljevidov, odpiranjem informacijskih centrov, razstavnih prostorov in prodajaln spominkov v svojih izpostavah ter \u0161tevilnimi drugimi dejavnostmi. Naravni park je tudi potencialni glavni kanal za predstavitev \u017dumberka v svetu \u2013 z medijsko promocijo obmo\u010dja, organizacijo javnih rekreacijskih in kulturnih dejavnosti ter promocijo lokalnih izdelkov in storitev.<\/p>\n\n\n\n Omeniti velja tudi pobudo za ustanovitev Turisti\u010dne cone ob Kupi in \u017dumberku (Gorjanci) ter Turisti\u010dne cone ob Sutli in \u017dumberku (Gorjanci).5<\/sup> Cilj te pobude, ki so jo spro\u017eili Hrva\u0161ka gospodarska zbornica v Zagrebu, Gospodarska zbornica Slovenije in lokalna planinska dru\u0161tva, je povezati \u017dumberak na hrva\u0161ki strani meje z Gorjanci na slovenski strani meje. V okviru te pobude bi skupaj obogatili in promovirali turisti\u010dne znamenitosti te regije, obiskovalcem in prebivalcem pa bi omogo\u010dili nemoten prehod dr\u017eavne meje. To se lahko naredi.<\/p>\n\n\n\n 5<\/sup> http:\/\/www.smallisbeautiful.org\/publications\/essay_currency.html<\/p>\n\n\n\n Lahko ga \u0161tejemo tudi kot pripravo lokalnega turizma na pri\u010dakovano liberalizacijo mejnega re\u017eima, ki jo prina\u0161a vstop Hrva\u0161ke v Evropsko unijo.<\/p>\n\n\n\n Razvoj potro\u0161ni\u0161ke dru\u017ebe na Hrva\u0161kem se je za\u010del razmeroma pozno, vendar ka\u017ee osupljivo hiter napredek. \u0160tevilne oblike tradicionalnega gospodarstva na Hrva\u0161kem \u0161e vedno obstajajo in najdejo trg, kot bomo videli, \u010de obi\u0161\u010demo katero od mestnih tr\u017enic in (danes z nekaj iskanja) kupimo zelenjavo, med, mle\u010dne izdelke in podobno neposredno od kmetov. Ta panoga pa je vsak dan dele\u017ena novih udarcev zaradi navala industrijskih izdelkov in njihovega agresivnega tr\u017eenja ali preprosto ni\u017eanja cen. Vse ve\u010d potro\u0161nikov danes iz \u010distega udobja raje kupuje izdelke, ki se tradicionalno dobavljajo na tr\u017enici v nakupovalnem sredi\u0161\u010du, in tudi na samem trgu zdaj prevladuje preprodano blago.<\/p>\n\n\n\n Hrva\u0161ka dru\u017eba je danes na razpotju, kjer izbira, ali bo te tradicionalne oblike gospodarstva enkrat za vselej zavrnila ali jih, tako kot nekatere druge evropske dr\u017eave, sprejela kot edinstveno kulturno, zdravstveno in okoljsko vrednoto. To vpra\u0161anje je izjemnega pomena za nadaljnjo usodo \u017dumberka. Tako radikalna sprememba na\u0161ih potro\u0161ni\u0161kih navad je pravzaprav popolna sprememba kulture bivanja in \u010de bo tak\u0161en trend \u0161el do hipoteti\u010dne skrajnosti, bodo razmi\u0161ljanja o prihodnosti \u017dumberka, s katerimi se ukvarjam v tem prispevku, resni\u010dno popolnoma brezpredmetna.<\/p>\n\n\n\n Lepo je videti, kako nekdanji \u00bbsamoupravni\u00ab ideal dru\u017einskega oddiha v naravi, z osebnim avtomobilom, zabojem piva in mesom na \u017earu, lepo sobiva z dose\u017eki potro\u0161ni\u0161ke dru\u017ebe. Navsezadnje je ve\u010d avtomobilov, ki jih je treba parkirati na zelenih travnikih, pa tudi ve\u010d plasti\u010dne embala\u017ee in drugih smeti, ki jih lahko raztresete po bli\u017enjem grmovju.<\/p>\n\n\n\n Naravno okolje ni edino, kar je ogro\u017eeno zaradi nenadzorovanega in nepremi\u0161ljenega turizma. Kot lahko vidimo na primeru na\u0161e obale, sta del njegovih stranskih u\u010dinkov tudi betonizacija neko\u010d lepih pode\u017eelskih naselij in izpodrivanje lokalne kulture z instant turisti\u010dno ponudbo. Da \u017dumberk ni imun na te pojave, pri\u010dajo lokacije, kot je \u00bbEko park divjih voda\u00ab Gabrovica, ki je v bistvu velik betonski ribnik z vpra\u0161ljivim vplivom na \u010distost reke Bregane in z zabavnimi elementi spominja na miniaturni Disneyland.<\/p>\n\n\n\n Dejavnik depopulacije \u017dumberka je, ironi\u010dno, njegova bli\u017eina velikega modernega mesta \u2013 Zagreba. \u010ceprav bi to dejstvo danes lahko razumeli izklju\u010dno kot prednost, nasprotje v \u017eivljenjskem standardu in gospodarskih obetih med \u017dumberkom in ostalo dr\u017eavo<\/p>\n\n\n\n urbane okolice, z omenjeno prometno izolacijo, izkazalo za preveliko. Zagreb in manj\u0161a urbana sredi\u0161\u010da v njegovi bli\u017eini so kazala gospodarsko privla\u010dnost, ki ji lokalna perspektiva ni bila kos.<\/p>\n\n\n\n Ena od vizij prihodnosti \u017dumberka je, da se bo proces izseljevanja in odmiranja lokalnega prebivalstva nadaljeval, nepremi\u010dnine in zemlji\u0161\u010da pa bodo kupovali prebivalci mesta za namene po\u010ditni\u0161kih nastanitev. Motivi za lastni\u0161tvo tak\u0161nega mirnega zato\u010di\u0161\u010da na pode\u017eelju so v osnovi pozitivni. Te\u017eava je v tem, da ta trend, \u010de ga ne nadzirajo lokalne perspektive za avtohtono prebivalstvo, izriva pristno pode\u017eelsko \u017eivljenje \u2013 cene, ki so jih prebivalci mest pripravljeni pla\u010dati za pode\u017eelske nepremi\u010dnine, se dvignejo na raven, ki je za lokalno prebivalstvo povsem nesprejemljiva, in postanejo \u0161e ena spodbuda za prodajo svoje zemlje in izseljevanje. Rezultat tega procesa so lepe, a mrtve vasi, ki stojijo kot kulise preteklega \u017eivljenja in \u010dakajo na svoje ob\u010dasne obiskovalce.<\/p>\n\n\n\n Ve\u010dina potro\u0161nikov se bo vsaj izrecno strinjala, da v vsakdanjem \u017eivljenju potrebujemo zdrave izdelke, pridobljene s trajnostnimi proizvodnimi metodami. In izdelki tradicionalne kulture, tako zaradi svojih posebnosti kot zaradi sentimentalnih in kulturnih razlogov, imajo svojo \u010disto pravo tr\u017eno ni\u0161o. Ekolo\u0161ka in tradicionalna pridelava sta kategoriji, ki se idealno prekrivata in slonita druga na drugi: tradicionalno kmetijstvo je slonelo na rastlinskih in \u017eivalskih vrstah, ki so bile primerne za gojenje v neposrednem okolju, in na surovinah, ki jih je bilo tam mogo\u010de najti. Prav ta pristop je ena od osnovnih idej ve\u010dine pristopov k ekolo\u0161ki pridelavi, ki ji pe\u010dat tradicije daje dodatno tr\u017eno verodostojnost. Po drugi strani pa se trajnostni in ekolo\u0161ki pristop k gospodarstvu obi\u010dajno izka\u017ee za veliko bolj zdru\u017eljivega z lokalno kulturo in na\u010dinom \u017eivljenja nekega obmo\u010dja kot industrijsko kmetijstvo.<\/p>\n\n\n\n \u010ceprav ve\u010dina mestnih prebivalcev verjetno ni pripravljena zamenjati svojega urbanega obstoja za pode\u017eelskega, se zdi, da mnogi \u0161e vedno hrepenijo po ob\u010dasni izku\u0161nji \u00bbpravega\u00ab pode\u017eelskega \u017eivljenja. Sosednja Slovenija je odli\u010dno unov\u010dila svojo tradicionalno kulturo in naravno okolje: gorske vasi ponujajo ugodne namestitve, odli\u010dno tradicionalno hrano ter \u0161tevilne kulturne, rekreacijske in naravne znamenitosti.<\/p>\n\n\n\n Ob dana\u0161njem fizi\u010dno neaktivnem \u017eivljenjskem slogu, zna\u010dilnem za prebivalce mest, je nedvomno prisotna dodatna potreba po gibanju in rekreaciji. Za mnoge je gibanje naravno.<\/p>\n\n\n\n okolju \u2013 pohodni\u0161tvo, kolesarjenje, \u0161portno plezanje ipd., najbolj naravna in popolna oblika rekreacije.<\/p>\n\n\n\n Infrastruktura za te oblike rekreacije je hkrati infrastruktura za razvoj kme\u010dkega turizma in tr\u017eenje lokalnih proizvodov. Konec koncev, \u010de ste se \u017ee povzpeli na Budinjak s kolesom, verjetno niste pri\u0161li tja z \u017eeljo pojesti hamburger, ampak vam bo bolj ustrezala tradicionalna hrana in pija\u010da tega kraja.<\/p>\n\n\n\n Na splo\u0161no je v dru\u017ebah z zdravim po\u010dutjem in kulturo kakovostnega \u017eivljenja opazen trend polnega u\u017eivanja naravnega okolja, kar je vse bolj opazno tudi na Hrva\u0161kem. \u017dumbera\u0161ka regija je z vsemi \u017ee na\u0161tetimi kvalitetami odli\u010dno obmo\u010dje za tovrstno dejavnost.<\/p>\n\n\n\n Tehnolo\u0161ki napredek, ki je doslej usmerjal dru\u017ebo v nara\u0161\u010dajo\u010do populacijsko, gospodarsko in kulturno centralizacijo, je v zadnjem \u010dasu postal dragoceno sredstvo za distribucijo informacij, ustvarjalnosti in dru\u017ebene participacije. S komunikacijskimi sredstvi, kot je internet, in raz\u0161irjeno uporabo osebnih vozil \u017dumberk danes morda prvi\u010d izkori\u0161\u010da relativno bli\u017eino velikega mesta.<\/p>\n\n\n\n \u010ceprav ostaja dejstvo, da je veliko \u0161tevilo \u010dlovekovih dejavnosti la\u017eje in u\u010dinkoviteje organizirati bli\u017eje glavnim prometnicam in naseljenim sredi\u0161\u010dem, ima \u017dumberak danes s temi novimi povezovalnimi potenciali prilo\u017enost, da postane prostor pomembnega dru\u017ebenega pomena. Veliko vlogo pri tem imata \u017ee omenjena ekolo\u0161ka in tradicionalna pridelava ter pode\u017eelski turizem, vendar pa so perspektive trajnostnega razvoja pravzaprav veliko \u0161ir\u0161e od tega. Z minimalnimi dodatnimi infrastrukturnimi vlaganji je lahko \u017dumberak okolje za mnoge dejavnosti in na\u010dine \u017eivljenja, ki so bili doslej obravnavani kot izklju\u010dno urbani fenomen.<\/p>\n\n\n\n Kot ka\u017eejo \u0161tevilne tuje, pa tudi nekatere hrva\u0161ke izku\u0161nje, lahko tak\u0161no pode\u017eelje z dana\u0161njo novo odkrito povezanostjo slu\u017ei kot enkratno primerno in spodbudno okolje za vzpostavitev ne\u0161tetih oblik kreativnega malega podjetni\u0161tva, ki bodo svoje tr\u017ei\u0161\u010de na\u0161le tako v bli\u017enjem velikem mestu kot potencialno po vsem svetu.<\/p>\n\n\n\n Danes obstaja cela subkultura mladih, ki so iz razli\u010dnih razlogov nezadovoljni z urbanim obstojem in te\u017eijo k \u017eivljenju na pode\u017eelju. Ivan in Cvijeta sta mlada, visoko izobra\u017eena strokovnjaka, ki sta se pred nekaj leti odlo\u010dila uresni\u010diti svoje \u017eelje po \u017eivljenju v naravi, ustvarjalnem miru in lastnem zelenjavnem vrtu. Tukaj je njihova zgodba z Ivanovimi besedami:<\/p>\n\n\n\n \u00bbIskali smo poceni objekt na pode\u017eelju, prednost pa so imeli gorski predeli ... Pritegnila nas je tudi lokalna varianta tradicionalne lesene gradnje, s prostornimi prostori in kamnito kletjo.\u00ab<\/p>\n\n\n\n V plus smo \u0161teli tudi dejstvo, da je razgla\u0161en za naravni park. Na koncu sva se odlo\u010dila za 130 g. stara hi\u0161a v najbolj odro\u010dnem delu \u017dumberka, v vasi Du\u010di\u0107i v regiji Radatovi\u010di.<\/p>\n\n\n\n \u2026 \u017dumberak se zdi idealen kraj za bivanje. Prednosti so zelo nizki \u017eivljenjski stro\u0161ki v primerjavi z mestnim \u017eivljenjem, nizke komunalne storitve, veliko posekanega lesa, kar prihrani pri ogrevanju, popoln mir in ti\u0161ina, idealno rekreacijsko obmo\u010dje, \u010dista in kakovostna zemlji\u0161\u010da za kmetovanje, obilo padavin skozi vse leto, dobra miselnost lokalnega prebivalstva, nizke cene nepremi\u010dnin ...\u00ab<\/p>\n\n\n\n Rezultati SWOT analize nam dajejo zelo jasen seznam te\u017eav, ki jih posku\u0161amo premagati, in sredstev, ki jih imamo na voljo za iskanje re\u0161itev zanje. Te\u017eko je nadalje formalizirati na\u010dine za pripravo strategije za njihovo obravnavo. Glede na to, da so dejavniki, ki se pojavljajo v razli\u010dnih situacijah, preve\u010d raznovrstni, je to proces, ki v najve\u010dji meri sloni na kreativnem razmi\u0161ljanju \u2013 iz danih podatkov je treba oblikovati hipoteze in jih logi\u010dno testirati. Vendar pa obstajajo metodolo\u0161ka orodja, ki olaj\u0161ajo to delo. V klasi\u010dni poslovni uporabi so rezultati SWOT analize vklju\u010deni v matriko, ki vzpostavlja mo\u017ena dejanja in razmerja med danimi problemi in viri, ki so na voljo za njihovo re\u0161evanje. Glede na kompleksnost vpra\u0161anj dru\u017ebenega razvoja na nekem obmo\u010dju in veliko \u0161tevilo medsebojnih povezav, ki se pojavljajo v njem, sem zasnoval svoj na\u010din vizualizacije rezultatov, ki ga je mogo\u010de preprosto narediti s peresom in papirjem, in sem ga poimenoval SWOT-relacijski diagram.<\/p>\n\n\n\n Diagram 1. SWOT-relacijski diagram, 1. faza.<\/p>\n\n\n\n V prvi fazi postavke, vklju\u010dene v diagram, postavimo v medsebojne odnose glede na njihov vpliv drug na drugega. Kategorije v istem stolpcu so med seboj obi\u010dajno v pozitivni korelaciji. Tako bo privla\u010dna in ohranjena naravna krajina pozitivno vplivala na dotok mladega in izobra\u017eenega urbanega prebivalstva v \u017dumberk, propad skupnosti pa bo okrepil vpliv velikega mesta kot migracijskega atraktorja. Postavke v nasprotnih stolpcih ka\u017eejo medsebojno negativno korelacijo, ki je lahko medsebojna (specifi\u010dna lokalna kultura <=> propad skupnosti) ali enostranska (pritok mladega in izobra\u017eenega prebivalstva <= relief ote\u017euje prometne povezave). Ko zapolnimo diagram s temi razmerji, bomo dobili pregled medsebojnih razmerij med viri, ki jih imamo, in problemi, ki jih moramo z njimi re\u0161iti.<\/p>\n\n\n\n Diagram 2. SWOT-relacijski diagram, 2. faza.<\/p>\n\n\n\n V drugi fazi moramo nastala medsebojna razmerja racionalizirati in z njimi oblikovati proaktivne pristope, ki bodo pove\u010dali pozitiven vpliv sredstev, ki jih imamo na voljo, na re\u0161evanje problema in nevtralizirali njihov negativen vpliv na na\u0161e vire. Pri oblikovanju zahtevanih pristopov si je pomembno zadati cilj, da so med seboj v pozitivni interakciji.<\/p>\n\n\n\n Kot ena od prvih postavk vsake razvojne strategije je pomembna dolo\u010ditev izvajalcev. Ne da bi zmanj\u0161evali vlogo drugih institucionalnih akterjev (lokalne oblasti, ob\u010dine, dr\u017eave itd.), koordinatorja izvajanja skozi ta proces pridobljenega razvojnega okvira vidim v \u00bbNaravnem parku \u017dumberak in Samoborsko gorje\u00ab. Razlogov za to je ve\u010d:<\/p>\n\n\n\n Naravni park ima v pristojnosti skoraj celotno obmo\u010dje \u017dumberka in bli\u017enje Samoborsko gorovje \u2013 za razliko od lokalnih oblasti in njihovih treh lo\u010denih upravnih enot oziroma de\u017eel in \u017eupanij, katerih obmo\u010dje delovanja je veliko \u0161ir\u0161e. Svojo ohranitveno in strokovno avtoriteto lahko uporabi za spro\u017eitev in nadzorovanje skupnih pobud med temi ravnmi in enotami vlade.<\/p>\n\n\n\n Naravni park \u017ee zdru\u017euje strokovno osebje, ki je usposobljeno za skrb za \u017eumber\u0161ko okolje, kulturno dedi\u0161\u010dino ter razvoj lokalnih rekreacijskih in turisti\u010dnih potencialov. Za nadaljnjo \u0161iritev poslanstva na podro\u010dje ohranjanja in o\u017eivljanja lokalne kulture in trajnostnega razvoja je potrebna le minimalna kadrovska okrepitev.<\/p>\n\n\n\n Naravni park je ustanova, katere primarni cilj je varovanje naravne dedi\u0161\u010dine, vendar na obmo\u010djih, kjer ljudje \u017eivijo stoletja, naravna in kulturna dedi\u0161\u010dina nista vidika, ki ju je mogo\u010de ohranjati lo\u010deno. \u010ce naravni park sprejme svojo celovito naravovarstveno vlogo, se ne more izogniti svoji razvojni vlogi: da bi to celoto kulturne in naravne dedi\u0161\u010dine resni\u010dno ohranili, ji je treba zagotoviti okvir za trajnostni razvoj.<\/p>\n\n\n\n Kako naj ob omenjenem vsesplo\u0161nem defetizmu spodbudimo preostalo lokalno prebivalstvo k skupnemu ukrepanju za re\u0161itev svoje regije in kulture? Da bi odgovorili na to vpra\u0161anje, moramo razumeti, da ta ob\u010dutek pora\u017eenosti ni nekaj, za kar bi si \u017dumber\u010dani krivi sami, ampak ga vsiljujejo spremembe \u0161ir\u0161ih dru\u017ebenih okoli\u0161\u010din ter nerazumevanje in podpora gospodarskih in politi\u010dnih oblastnih struktur. \u017dumber\u010dani nasploh gojijo zelo nostalgi\u010dna \u010dustva do svojega kraja in kulture, a okoli\u0161\u010dine so jih prepri\u010dale, da ni ve\u010d kaj re\u0161evati. Klju\u010d do re\u0161itve je v besedah Zvonka \u0160iljka, novoizvoljenega \u017eupana ob\u010dine \u017dumberak: \u00bbPetdeset let se je vse obljubljalo in obljubljalo, naredilo pa ni\u010d.\u00ab [\u2026] treba je iti in se osebno pogovoriti z ljudmi, jih vpra\u0161ati, kje so problemi, kako jih lahko skupaj re\u0161imo [..Tu v \u017dumberku tega do sedaj ni nih\u010de naredil.\u201d<\/p>\n\n\n\n In res, iz pogovorov z \u017dumber\u010dani se mi zdi, da ni treba veliko truda, da prebudi\u0161 njihovo navdu\u0161enje \u2013 \u010de jim predstavi\u0161 argumente, da ima njihovo obmo\u010dje svetu kaj ponuditi, in predlaga\u0161 kak\u0161ne mo\u017ene oblike sodelovanja, v katerih bi lahko sodelovali, se bodo za tak\u0161ne predloge obi\u010dajno z dozo skepse in previdnosti zanimali.<\/p>\n\n\n\n Entuziasti so tudi med doma\u010dini. Voljo teh ljudi je treba ustrezno izkoristiti \u2013 veliko lahko naredijo za pridobitev zaupanja in sodelovanja preostale skupnosti. Z njihovo pomo\u010djo bi lahko organizirali mre\u017eo anga\u017eiranih lokalnih prebivalcev, ki bi enakopravno sodelovali s parkom pri pobudah za razvoj in ohranjanje. S tem ne bi dobili samo dragocenih sodelavcev in osnovnega instrumenta za prenovo \u017dumberka, ampak bi verjetno naredili tudi velik korak k povrnitvi smisla, edinstvenosti in emancipacije lokalne skupnosti, ki bi ponovno dobila mo\u017enost sodelovati pri krojenju lastne usode.<\/p>\n\n\n\n Naravni park je \u017ee naredil veliko pri oblikovanju rekreacijske in turisti\u010dne infrastrukture, kar lokalno prebivalstvo prepoznava kot pozitiven razvoj. Moramo pa delati na oblikovanju pristopa k razvoju turizma, ki bi bil usklajen z lokalnim prebivalstvom, da bi imeli od vsega tega najve\u010d koristi. Kot skromen za\u010detek se poraja zamisel o organiziranju sejmov in rekreativnih prireditev, kot so kolesarske in pohodni\u0161ke poti, s katerimi bi lokalno prebivalstvo lahko prodajalo lastno hrano in druge izdelke ter promoviralo svojo vas kot turisti\u010dno destinacijo.<\/p>\n\n\n\n Treba je razviti usklajen tr\u017eenjski pristop \u017dumberka z lokalnim prebivalstvom, dolo\u010diti, kak\u0161no identiteto in katere turisti\u010dne produkte \u017eelijo predstaviti svetu, ter jih podpreti pri \u0161irjenju tega sporo\u010dila \u2013 tako preko zavoda Naravni park in njegovih komunikacijskih materialov kot preko medijev. Lahko bi na primer na\u0161teli gospodinjstva, ki se zanimajo za gostovanje turistov, in skupaj dolo\u010dili nekatere osnovne determinante tak\u0161ne dejavnosti in njihovo ciljno publiko. Ko so opravljene ustrezne priprave, lahko Naravni park slu\u017ei kot povezava med temi ljudmi in njihovim ob\u010dinstvom, promovira njihove dejavnosti prek lastne spletne strani in drugih komunikacijskih materialov ter posreduje njihove stike z drugimi mediji.<\/p>\n\n\n\n Med primerne priprave bi zagotovo uvrstil tudi dvig kulture gostoljubja prebivalcev. Omenjena je bila potreba po dvigu higienskih in bivalnih standardov. Vsekakor pa se vpra\u0161anje gostinske kulture ne ustavi pri higieni. Lokalne prebivalce je treba spodbujati, da svojim gostom postanejo glavni razlagalci svoje kulture in pokrajine. Seveda jim je treba ponuditi pravilne in popolne informacije, ki jim prej niso bile na voljo, na primer o prazgodovini njihove regije, ekolo\u0161kih vrednotah in problemih itd. A pustimo jim, da jih interpretirajo in vpletajo v svojo osebno zgodbo in neposredno \u017eivljenjsko izku\u0161njo \u2013 tovrstna pripoved je za obiskovalce najbolj zanimiva in pristna.<\/p>\n\n\n\n Turizem mora biti \u010dim bolj povezan s trajnostnimi oblikami lokalnega gospodarstva, tako zaradi promocije njegovih produktov kot zaradi oblikovanja celovitega turisti\u010dnega produkta. Gospodinjstva, ki bi se ukvarjala z gostinstvom, naj bodo \u010dim bolj povezana z lokalnimi pridelovalci pri nabavi surovin in gospodinjskega inventarja. Kot \u017ee ve\u010dkrat omenjeno, bodo ljudje v \u017dumberk verjetno pri\u0161li zabelit svoj doma\u010d sir in zelenjavo, ne tiste, kupljene v ve\u010djem trgovskem centru. \u010ce ga postre\u017eemo \u0161e v doma\u010di lon\u010denini ali leseni skledi, bo vzdu\u0161je popolno, lokalno gospodarstvo in kultura pa nekoliko bogatej\u0161a.<\/p>\n\n\n\n Razvoj turizma je treba izkoristiti tudi za ozave\u0161\u010danje prebivalcev o tr\u017enih prilo\u017enostih, ki izhajajo iz njihove tradicionalne kulture in krajine in so \u0161ir\u0161e od same turisti\u010dne ponudbe. \u010ce bi doma\u010dini skozi turizem prepoznali tr\u017eno povpra\u0161evanje po svojih izdelkih, bi bila to najbolj\u0161a spodbuda za zagon malih podjetij, ki bi je \u017dumberk lahko dobil.<\/p>\n\n\n\n Naravni park bi lahko organiziral dragoceno podporo in strokovno pomo\u010d prebivalcem pri iskanju trajnostnih idej in produktov, ki so primerni za sodoben trg, in ustvaril nekak\u0161en referen\u010dni center za trajnostni razvoj. Menim, da je tukaj zelo pomembno, da ne ponavljamo napak iz preteklosti \u2013 vladne strukture so kmetom tradicionalno z dekreti vsiljevale nove gospodarske prakse z obrazlo\u017eitvijo, da je dosedanje po\u010detje neumno in nazadnja\u0161ko, tak\u0161en odnos pa samo poglablja duha defetizma in pasivnosti. Zato novih idej prebivalstvu ne bi smeli predstavljati v obliki dolgo\u010dasnih, nerazumljivih in pokroviteljskih predavanj, temve\u010d v duhu interaktivne komunikacije \u2013 izhajajo\u010d iz tega, da imajo strokovnjaki strokovno znanje, lokalni prebivalci pa tukaj \u017eivijo \u017ee stoletja in najbolj natan\u010dno poznajo svoj kraj in svojo kulturo.<\/p>\n\n\n\n Organizirali bi lahko vrsto sre\u010danj z zainteresiranimi lokalnimi prebivalci, kjer bi s strokovnjaki in praktiki s tega podro\u010dja razpravljali o ustvarjanju pogojev za za\u010detek ekolo\u0161kega kmetijstva s poudarkom na prilagajanju teh metod podnebju in lastni kmetijski dedi\u0161\u010dini. Namesto vsiljevanja enotnega recepta, po katerem morajo slepo slediti navodilom strokovnjakov, je treba ljudi spodbuditi, da v svoji dedi\u0161\u010dini prepoznajo in uporabijo tiste dobre in smiselne ideje, ki so nastale v stoletnih izku\u0161njah \u017eivljenja na tem obmo\u010dju, ter jih pove\u017eejo s sonaravnimi vidiki napredka sodobnega kmetijstva.<\/p>\n\n\n\n Obrtju in rokodelstvu bi lahko pomagali, da postane ve\u010d kot le proizvodnja spominkov, tako da bi ljudem, ki se ukvarjajo z njim, dali ideje, kako svoje tradicionalne izdelke prilagoditi potrebam sodobnega \u017eivljenja. \u010ce so izvedene z dobrim okusom in spo\u0161tovanjem izvirnih oblik in materialov, tovrstne inovacije \u0161e vedno ohranjajo zna\u010dilnosti lokalne kulture in jo na nek na\u010din odmrzujejo, odpirajo njeno razvojno kontinuiteto in jo uvajajo v sodobnost.<\/p>\n\n\n\n Koristno bi bilo sodelovati s prebivalstvom, da bi ponovno vzpostavili sistem lokalne izmenjave in nabave surovin. S tem bi povezali lokalne primarne, sekundarne in terciarne dejavnosti, obnovili razdrobljeno gospodarstvo te regije in omogo\u010dili ljudem, da \u010dim ve\u010d svojih potreb zadovoljujejo znotraj svoje skupnosti in v skupno korist. Veliko je uspe\u0161nih primerov ustvarjanja t.i \u00bblokalne valute\u00ab, ki se uporabljajo za dvig lokalne ekonomije na vi\u0161jo raven, ki je neposredna menjava ne more pokriti. Za tem konceptom stoji zelo resna ekonomska teorija,6<\/sup> in veliko zgodb o uspehu, ki jih je vredno preu\u010diti.7<\/sup><\/p>\n\n\n\n Veljalo bi razmisliti o oblikovanju nadzorovane \u00bbblagovne znamke\u00ab \u017dumbera\u010d na ravni naravnega parka. Tak\u0161na blagovna znamka naj bi poosebljala identiteto in kvalitete, s katerimi se \u017dumberak predstavlja svetu: kot kraj \u010diste narave, pristne tradicije, gostoljubnih ljudi, zdrave hrane ... Kot taka bi bila sredstvo nadzora in spodbujanja kakovosti lokalnih izdelkov in storitev ter dragoceno sredstvo njihove promocije. Ob tem, da je pomembno zagotoviti nepristranskost in strokovna merila, je nujno, da se v ustvarjanje in podeljevanje tak\u0161ne znamke vklju\u010di lokalna skupnost, ki je pravi nosilec in lastnik identitete, ki se s to znamko izra\u017ea. Blagovna znamka ne sme biti rezervirana samo za izdelke<\/p>\n\n\n\n 6<\/sup> http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Local_currency<\/a><\/p>\n\n\n\n 7<\/sup> http:\/\/edupoint.carnet.hr\/ond\/ond.html<\/p>\n\n\n\n \u017dumber\u0161ko tradicijo, temve\u010d jo uporabiti kot sredstvo za spodbujanje trajnostnih inovacij, ki so v skladu z identiteto, ki jo izra\u017ea.<\/p>\n\n\n\n \u010ce \u017eelimo resni\u010dno trajnostno prihodnost te regije, je treba zagotoviti infrastrukturo, ki bo zadovoljevala vse potrebe in odpirala vse perspektive sodobnega \u017eivljenja. Med osnovnimi potrebami, ki jih je treba zadovoljiti, so bistvenega pomena mo\u017enost normalnega izobra\u017eevanja, energetska in vodovodna infrastruktura, ustrezne prometne povezave in sodobne telekomunikacijske zmogljivosti.<\/p>\n\n\n\n Tu pridemo v \u0161e eno \u017eumber\u0161ko slepo ulico. Kot predpogoj za resni\u010den razvoj in obnovo prebivalstva \u017dumberka je treba zadovoljiti vse te potrebe, a zakaj bi dr\u017eava ponovno odpirala \u0161ole, v katerih ni u\u010dencev, in gradila ceste za tako majhno \u0161tevilo uporabnikov? Zakaj bi komercialna telekomunikacijska podjetja pripeljala sodobno mno\u017ei\u010dno infrastrukturo v \u017dumberak, kjer z njo nikakor ne morejo zaslu\u017eiti? Moralni odgovor na to vpra\u0161anje je preprost: ker ima vsak dr\u017eavljan te dr\u017eave in vsake njene regije pravico do enakopravnega sodelovanja pri dose\u017ekih sodobnega \u017eivljenja in enakih mo\u017enosti za razvoj. Glede na moralno podlago tak\u0161nih zahtev pa bo le-te v doglednem \u010dasu te\u017eko videti izpolnjene.<\/p>\n\n\n\n \u010ceprav se zdi, da ima malo stika z dana\u0161njo \u017eumber\u0161ko stvarnostjo, je internet za prihodnost \u017dumberka izjemno pomemben. Res je, da je malo verjetno, da bomo starej\u0161e kmete uporabljali, a internet je klju\u010dni predpogoj, da mlaj\u0161a populacija ostane in pride. Poleg tega, da odpira interaktivni kanal komunikacije s celim svetom, ki omogo\u010da lokalno opravljanje \u0161tevilnih nalog, ki so prej zahtevale pot v mesto, ima internet ogromen izobra\u017eevalni potencial, tako formalno kot neformalno. V neformalnem smislu je vir neizmernega bogastva informacij, ki \u0161iri \u010dlovekova obzorja in zanimanja. V formalnem smislu je veliko dr\u017eav, ki zaradi geografskih in demografskih razlogov potrebujejo izobra\u017eevanje na daljavo, ugotovilo, da je internet idealen medij za ta namen. Internet ni popoln nadomestek neposrednega pedago\u0161kega stika, bi pa usodo otrok, ki morajo v \u0161olo vsak dan prevoziti \u0161estdeset kilometrov, bistveno olaj\u0161alo orodje, ki bi jim to omogo\u010dalo le dvakrat na teden. Primeri tak\u0161ne prakse \u017ee obstajajo na Hrva\u0161kem in v CARNET-ovem izobra\u017eevalnem centru EduPoint8 <\/sup>si aktivno prizadeva za raz\u0161iritev uporabe te tehnologije.<\/p>\n\n\n\n Toda \u010deprav je malo verjetno, da bi bilo mogo\u010de narediti veliko zunaj obi\u010dajnih po\u010dasnih in neu\u010dinkovitih politi\u010dnih kanalov v smislu asfaltiranja cest in kopanja vodovodov, ko gre za sodobne telekomunikacije in internet, so tehnologije danes tam.9<\/sup> ki omogo\u010dajo, da se s pomo\u010djo razmeroma majhnih sredstev in malo strokovnega znanja del teh problemov za\u010dne re\u0161evati na ravni PP in lokalne skupnosti. \u010de<\/p>\n\n\n\n 8<\/sup> http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/WiFi<\/a><\/p>\n\n\n\n \u010ce \u017eelimo resni\u010dno razmi\u0161ljati o prihodnosti te regije, se moramo zavedati, da se nih\u010de ne bo vrnil vanjo ali ostal tam, da bi \u017eivel srednjeve\u0161ko \u017eivljenje, ki temelji na samooskrbnem kmetijstvu \u2013 internet je klju\u010dni infrastrukturni pogoj sodobnega obstoja.<\/p>\n\n\n\n \u010ce bi se potenciali, predstavljeni v tej \u0161tudiji, uresni\u010dili, bi \u017dumberk lahko dru\u017ebi to \u00bbinvesticijo\u00ab ve\u010dkratno povrnil na ve\u010d na\u010dinov. Tovrsten trajnostni razvoj \u017dumberka bi bil nekak\u0161en precedens za trajnostni razvoj mnogih drugih regij Hrva\u0161ke. Glede na to, da ve\u010dino na\u0161ega ozemlja sestavljajo pode\u017eelje, ki so v ve\u010dji ali manj\u0161i meri ogro\u017eeni zaradi nenadnih sprememb, ki nas obdajajo, bi uspe\u0161en razvoj \u017dumberka ustvaril pozitiven primer, kako vrniti izgubljeni smisel \u017eivljenja na pode\u017eelju, mu dati gospodarski zagon in prilo\u017enost, da prispeva k blaginji \u0161ir\u0161e dru\u017ebe. A kar je morda najpomembneje, s postavitvijo \u017dumberka na noge bi dru\u0161tvo pridobilo edinstven prostor za zdravo, ustvarjalno in izpolnjujo\u010de \u017eivljenje svojih \u010dlanov.<\/p>\n\n\n\n Na\u0161a znanost bi morala v tak\u0161nih razvojnih projektih prepoznati del svojega dru\u017ebenega poslanstva, spodbujati njihovo uresni\u010devanje in najti \u00bbgradbeni material\u00ab zanje v lokalni kulturi in dedi\u0161\u010dini. Predpogoj za to je nadaljnji razvoj metod, s katerimi lahko znanje, pridobljeno z etnolo\u0161kimi raziskavami, prevedemo v razvojne strategije.<\/p>\n\n\n\n Literatura<\/p>\n\n\n\n Dr\u017eavni statisti\u010dni urad, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 31. 3. 2001,<\/p>\n\n\n\n http:\/\/www.dzs.hr\/Hrv\/censuses\/Census2001\/census.htm<\/a>, (25.11.2008)<\/p>\n\n\n\n EU \u2013 Zakaj so nam geografske ozna\u010dbe pomembne?, http:\/\/jpn.cec.eu.int\/home\/news_<\/a> en_newsobj553.php , (25.11.2008)<\/p>\n\n\n\nII.l. Slabosti<\/h2>\n\n\n\n
ALI.a) Majhno in starajo\u010de se prebivalstvo<\/h3>\n\n\n\n
II.lb) Razpad skupnosti \u2013 porazna dr\u017ea in neenotnost<\/h3>\n\n\n\n
II.lc) Neizobra\u017eenost in slaba kultura bivanja in proizvodnje<\/h3>\n\n\n\n
Il.ld) Teren ote\u017euje prometne povezave in gradnjo infrastrukture<\/h3>\n\n\n\n
IL Le) Neprimernost prostora za razvoj sodobne industrije<\/h3>\n\n\n\n
Il.lf) Parcelacija zemlji\u0161\u010d in nedore\u010deno lastni\u0161tvo<\/h3>\n\n\n\n
II.lg) Upravna neenotnost<\/h3>\n\n\n\n
\u03a0.2. Prednosti<\/h2>\n\n\n\n
II.2.a) Privla\u010dna in ohranjena naravna krajina<\/h3>\n\n\n\n
II.2.b) Entuziazem posameznikov in ponos lokalnih prebivalcev na svoje obmo\u010dje<\/h3>\n\n\n\n
11.2. c) Posebna lokalna kultura z nenavadno zgodovino<\/h3>\n\n\n\n
11.2. d) Ohranjanje prostora za tradicionalno in ekolo\u0161ko pridelavo ter kme\u010dki turizem<\/h3>\n\n\n\n
11.2. e) Zdru\u017eevanje pobud in institucij<\/h3>\n\n\n\n
\u03a0.3. Gro\u017enje<\/h2>\n\n\n\n
11.3. a) Kultura mno\u017ei\u010dne proizvodnje in potro\u0161nje<\/h3>\n\n\n\n
11.3. b) Okoljsko in kulturno onesna\u017eevanje zaradi nenadzorovanega turizma<\/h3>\n\n\n\n
II.3.c) Bli\u017eina velikega mesta kot privla\u010dnost migracij<\/h3>\n\n\n\n
II.3.d) Rast cen nepremi\u010dnin zaradi nakupa po\u010ditni\u0161kih hi\u0161<\/h3>\n\n\n\n
\u03a0.4. Prilo\u017enosti<\/h2>\n\n\n\n
11.4. a) Potreba po tradicionalnih kulturnih izdelkih in ekolo\u0161kih proizvodih<\/h3>\n\n\n\n
11.4. b) Povpra\u0161evanje po kme\u010dkem turizmu<\/h3>\n\n\n\n
II.4.C) Dru\u017ebena potreba po naravnem rekreacijskem prostoru<\/h3>\n\n\n\n
II.4.d) Bli\u017eina velikega mesta kot gospodarsko in socialno gonilo ter potencialni trg<\/h3>\n\n\n\n
II.4.e) Mo\u017een pritok mladega in izobra\u017eenega prebivalstva, ki i\u0161\u010de alternativo urbanemu \u017eivljenju<\/h3>\n\n\n\n
III. Sinteza strategije<\/h2>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/spasimobisevo.org\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/planiranje-strategije-odrzivog-razvoja-ruralnog-1.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nIV. Rezultati<\/h2>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/spasimobisevo.org\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/planiranje-strategije-odrzivog-razvoja-ruralnog-2.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nIV. 1. Preseganje defetizma in ozave\u0161\u010danje skupnih interesov<\/h3>\n\n\n\n
IV. 2. Razvoj trajnostnega turizma<\/h3>\n\n\n\n
IV. 3. Tradicionalno in trajnostno gospodarstvo<\/h3>\n\n\n\n
IV.4 Decentralizacijski trendi kot klju\u010d do pre\u017eivetja \u017dumberka<\/h3>\n\n\n\n
IV. Zaklju\u010dek<\/h2>\n\n\n\n